Piše: C. R.
Državni svet je včeraj na svoji drugi seji v tem mandatu sprejel Zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti nekaterih določb Zakona o dohodnini, ki so bile spremenjene z zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 158/22).
V zakonodajnem postopku so državni svetniki in različni deležniki izrazili pomisleke in kritike na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (EPA 302-IX). Državni svet je na 33. izredni seji 5. 12. 2022 sprejel zahtevo, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini. Državni zbor je kljub opozorilom in nasprotovanjem državnih svetnikov ob ponovnem glasovanju novelo zakona sprejel, so sporočili iz Državnega sveta RS.
Interesna skupina delodajalcev v Državnem svetu je na pobudo več delodajalskih organizacij na svoji seji pred dvema dnevoma obravnavala in sprejela pobudo za sprejem zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti.
Državni svet je včeraj tako izglasoval zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti tretje alineje 2. točke 26. člena, 12. točke prvega odstavka 44. člena, 6. točke četrtega odstavka 90. člena, šestega odstavka 101. člena, sedmega odstavka 109. člena, prvega odstavka 111. člena, 118. člena, 122. člena in 135.č člena Zakona o dohodnini, ki so bili spremenjeni z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 158/22) ter drugega odstavka 16. člena in 20. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 158/22).
Ustavnemu sodišču se predlaga, da ugotovi protiustavnost izpodbijanih določb. Predlaga se, da Ustavno sodišče zadevo obravnava absolutno prednostno in da začasno zadrži izvrševanje izpodbijanih določb, ker bi njihovo izvrševanje povzročilo več težko popravljivih ali celo nepopravljivih škodljivih posledic. Te bi najprej in najbolj občutili davčni zavezanci, izvrševanje izpodbijanih določb pa bi se negativno poznalo tudi pri delu državnih organov, posebej Finančne uprave, in sodišč, kar vpliva tudi na učinkovitost pravnega varstva. Težko popravljive škodljive posledice izvrševanja izpodbijanih določb bi nastale tudi za državo kot celoto.
Državni svet za izpodbijane določbe v zahtevi trdi, da so protiustavne zaradi samega postopka, po katerem je bila zadnja novela sprejeta in zaradi svoje vsebine. Izpodbijanim določba očita protiustaven poseg v pravice do zasebne lastnine, do osebnega dostojanstva, do splošne svobode ravnanja, do svobodne gospodarske pobude, do varovanja družinskega življenja, v pravice in dolžnosti staršev, v pravice invalidov, v pravico do varstva zemljišč. Poleg teh so očitane kršitve načela demokratičnosti, načel pravne države, še posebej načela varstva zaupanja v pravo ter prepovedi samovolje državne oblasti, načela socialne države, načela delitve oblasti, načela enakopravnosti, kršitev pravil zakonodajnega postopka, načela zakonitosti ter jasnosti na davčnem področju, kršitev pravil o uveljavitvi zakona ter kršitev prepovedi retroaktivnosti.
Državni svet ocenjuje, da predlagatelj zakona ni ponudil nobenega stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem in ustavno dopustnem interesu za predlagane spremembe. Zato spremembe v noveli Zakona o dohodnini, ki na različne načine zvišujejo davčno obremenitev, pomenijo samovoljno ravnanje in protiustaven poseg v načelo zaupanja v pravo in kršitev načela enakosti.
Državni svet poudarja, da se brez stvarnega in utemeljenega razloga neenakopravno obravnava davčne zavezance, ki so v bistveno enakih položajih, obenem pa davčna ovira posega v pravico do zasebne lastnine, zasebne avtonomije (splošna svoboda ravnanja) in svobodno gospodarsko pobudo, za kar v zakonodajnem postopku niso bili podani razlogi, zato morebitne utemeljenosti tega posega sploh ni mogoče preizkusiti. V zvezi s spremembo obdavčitve pri povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe (zadržanih dobičkov) Državni svet izpostavlja, da se zaradi odsotnosti prehodne ureditve na novo ureja davčni položaj zavezancev, ki so osnovni kapital iz sredstev družbe povečali pred uveljavitvijo novele. S tem se jim poslabšuje položaj in posega v njihove pridobljene pravice oziroma vsaj v njihova upravičena pričakovanja.
Državni svet izpostavlja, da višina splošne in posebnih olajšav ter usklajevanje le-teh ne upošteva inflacije in realnih stroškov preživljanja, zato bodo davki posegali tudi v prejemke, ki bi morali biti namenjeni preživljanju zavezancev in njihovih vzdrževanih družinskih članov. Zato Ustavnemu sodišču predlaga, da zakonodajalcu naloži, da protiustavnost odpravi tako, da predpiše višino splošne olajšave, ki bo zadoščala za pokritje minimalnih življenjskih stroškov, za čas od razveljavitve do odprave protiustavnosti pa naj Ustavno sodišče odloči, da znaša splošna olajšava toliko kot znašajo vsakokrat ugotovljeni minimalni stroški preživljanja. Podobno predlaga glede posebnih olajšav. Nenazadnje Državni svet meni, da zvišanje davčne stopnje v najvišjem dohodninskem razredu in zvišanje davčne stopnje za dohodke iz oddajanja premoženja v najem ne prestaneta strogega testa sorazmernosti in zato ne predstavljata le protiustavnega posega v načelo zaupanja v pravo, temveč tudi neustaven poseg v pravico do zasebne lastnine.
