Na Nova24TV so že poročali o sporni gradnji nove poslovne stavbe družbe v državni lasti SiGD v Kočevju, kjer je vrednost investicije narasla z začetnih 2,7 milijona evrov na skoraj sedem milijonov evrov, a to očitno še zdaleč ni edina afera. Kot nam je razkril dober poznavalec razmer v podjetju, naj bi SiDG z Zavodom za gozdove sklenili sporazum v vrednosti kar 280 tisoč evrov, ki naj bi bil poln fiktivnih postavk, po vsej verjetnosti pa s tem nameravajo krpati luknjo omenjenega zavoda, ki je poleti znašala milijon evrov, deloma so jo zakrpali pri finančnem in kmetijskem ministrstvu, manjkalo je le še 300 tisoč evrov. Prav tako naj bi se pri javnih dražbah hlodovine, ki jih izvaja SiDG dogajale nepravilnosti, med drugim naj bi bila izklicna cena postavljena pod ceno na ceniku, prav tako pa naj bi se nad zaposlenimi vršil mobing, s čimer jim je onemogočeno normalno delo.
Aferam v zvezi z družbo v stoodstotni državni lasti Slovenski državni gozdovi (SiDG) očitno ni videti konca, med drugim smo na Nova24TV že poročali o sporni gradnji nove poslovne stavbe Slovenskih državnih gozdov v Kočevju, kjer je vrednost investicije narasla z začetnih 2,7 milijona evrov na skoraj sedem milijonov evrov. Za spletni portal Nova24TV se je zdaj oglasil vir, ki je razkril kako iz SiDG pod vodstvom direktorja družbe in vplivnega člana DeSUS Zlatka Ficka odteka denar na vseh možnih koncih. SiDG je namreč sklenila sporazum z javnim Zavodom za gozdove Slovenije (ZGS) o sodelovanju pri skupni izbiri drevja za možni posek, pri pripravi podatkov za plan v letu 2020 in preliminarni plan gospodarjenja z državnimi gozdovi v letu 2021 pri označitvi meja parcel v lasti Republike Slovenije ter medsebojnim obveščanjem o tekočih delih v gozdovih, vrednost pa znaša kar 280 tisoč evrov.
(Več o tem TUKAJ.)
—
Popravek:
Iz družbe Slovenski državni gozdovi denar ne odteka nikamor
Pošiljamo vam popravek članka z naslovom »Slovenski državni gozdovi pod vodstvom Zlatka Ficka: Luksuzni avtomobili in posel mimo nadzornega sveta«, ki je bil objavljen dne 31.10 2019 na spletni strani www.demokracija.si
Odločno zavračamo navedbe anonimnega vira, na katerega se sklicuje prispevek, da naj bi Slovenski državni gozdovi pod vodstvom Zlatka Ficka postali politični bankomat stranke DeSUS, da naj bi na SiDG prihajalo do porabe enormnih sredstev za ta namen in da naj se SiDG razvil v izrojeno tvorbo, ki naj bi služila ozki skupini lokalnega establišmenta za uveljavljanje njihovih parcialnih interesov in v škodo države. To so grobe insinuacije in laži, brez kakršne koli podlage v dejstvih in realnosti. Gre zgolj za plod domišljije in osebnih interesov anonimnega avtorja.
Da so obtožbe povsem nekredibilne in neutemeljene, dokazujejo tudi rezultati poslovanja SiDG, ki so javno objavljeni. Neto donos za državo kot lastnico gozdov, s katerimi upravlja SiDG, se je iz 10,6 EUR/m3, kolikor je povprečno znašal v času koncesijskega sistema v obdobju od 2009 do 2016, povišal za 2,5-krat na 26,1 EUR/m3 v letu 2018. Leto pred tem, ko je bil delež sanitarne sečnje zaradi naravnih ujm nižji, je neto donos za državo znašal celo 31,3 EUR/m3, torej je država od vsakega prodanega m3 lesa dobila 3-krat več kot v prejšnjem sistemu. Strošek poseka, spravila, gojenja in gradnje je v primerjavi s prejšnjo koncesijsko ureditvijo lani padel iz 33 EUR/m3 na 24 EUR/m3, v letu 2017, ko smo beležili večji delež redne sečnje, pa je znašal celo samo 18,7 EUR/m3. SiDG je za državo kot lastnico samo v letu 2018 kljub izrednim razmeram zaradi vetroloma ustvaril skoraj 12 milijonov evrov dobička, leto pred tem pa 13 milijonov evrov dobička. To SiDG uvršča med najuspešnejša podjetja v državni lasti. V primeru, da bi iz SiDG odtekal denar kamorkoli, takšni poslovni rezultati vsekakor ne bi bili mogoči!
Nekdanji v.d. glavnega direktorja v razpisih, ki jih navaja članek, ni bil naveden kot odgovorna oseba, ampak zgolj kot kontaktna oseba. Nenamerna napaka je bila z javno objavo popravljena, nekdanji v.d. direktor pa je prejel opravičilo.
Člana poslovodstva do službenih vozil nista prišla na sporen način. Avtomobila, ki ju je SiDG najel za poslovodstvo, nista luksuzna in njuna vrednost ne dosega vrednosti 100.000 EUR. Vrednost obeh vozil, za katera družba plačuje lizing, je znašala 88.368 EUR. Pri nabavi vozil so bila upoštevana Pravila za določitev finančnega paketa poslovodstva SiDG, ki jih je sprejel nadzorni svet družbe. Upravičenost poslovodstva SiDG do uporabe službenega vozila tudi v zasebne namene in zgornja meja vrednosti vozila, do katerega je direktor upravičen, je vgrajena tudi v pogodbo o zaposlitvi, ki jo je s posameznim direktorjem sklenil nadzorni svet.
Ne drži niti, da bi bila mimo nadzornega sveta sklenjena pogodba s podjetjem PROPLUS d.o.o. iz Maribora, ki naj bi bila sklenjena avgusta letos in naj bi znašala 83.273,83 EUR. Gre za pogodbo o gradbenem nadzoru, ki je bila sklenjena za višino 68.257,24 brez DDV in je sklenjena pod odložnim pogojem (pogodba bo stopila v veljavo, če bo sklenjena pogodba za izgradnjo poslovne stavbe).
Pri investiciji v novo poslovno stavbo ni prišlo do nobenih nepravilnosti. Novo poslovno stavbo SiDG nujno potrebuje, saj so sedanji najeti prostori premajhni, neustrezni in predragi. Idejni projekt je bil soglasno izbran izmed petih predlogov, prejetih na podlagi javnega natečaja. Za izvedbo gradnje je SiDG objavil javni razpis (po odprtem postopku), na katerega je prejel tri ponudbe. Njihova višina se giblje okoli 5 milijonov evrov in odraža razmere na trgu gradbenih storitev.
V zvezi s tem, da naj bi v Kočevju obstajalo veliko alternativnih možnosti za selitev zaposlenih namesto gradnje poslovne stavbe, je dejstvo, da teh možnosti v Kočevju, kjer je po zakonu sedež družbe, ni. V Kočevju in bližnji okolici sta namreč na voljo le dve večji zgradbi, v katerih bi se lahko uredili pisarniški prostori: nekdanja Nova Ljubljanska banka s skupno uporabno površino 3.000 m2 (zgrajena leta 1980) in trgovski center Nama Kočevje, ki ima skupne uporabne površine 5.000 m2 (zgrajena leta 1979). Obema lokacijama je skupno:
- oba objekta sta stara cca 40 let in po svojem namenu, zasnovi in načinu gradnje (jeklena konstrukcija v kombinaciji z betonom in steklom) prirejena času in kraju izgradnje,
- del objekta je že kot etažna lastnina prodan (za kakršno koli sanacijo in rekonstrukcijo je potrebno soglasje etažnega lastnika),
- oba objekta nimata svojih lastnih funkcionalnih površin, ki bi omogočale parkiranje osebnih vozil zaposlenih (trenutno več kot 80 zaposlenih na SiDG) ter ustrezno število službenih vozil,
- zaradi solastniških razmerij je kakršna koli rekonstrukcija otežena oz. onemogočena ter finančno potratna (od 3 – 5 mio EUR),
- nepredviden nadzor nad najetim objektom (tveganje zviševanja najemnine kot pritisk lastnika za odprodajo objekta najemniku).
Čimprejšnja selitev v nove prostore je za SiDG nujna. Na to opozarjajo tudi zaposleni, ki so člane nadzornega sveta, predstavnike zaposlenih, nedavno pozvali, naj podprejo načrtovano gradnjo poslovne stavbe. Ne drži, da naj bi bila prostorska stiska v sedanjih najetih in dotrajanih prostorih posledica tega, da se poleg centralnih služb v Kočevju nahajajo tudi zaposleni iz Poslovne enote Kočevje ter večina delavcev bivše enote SiDG v Ljubljani. Logično je, da v Kočevju na sedežu družbe delajo tudi zaposleni iz Poslovne enote Kočevje, medtem ko SiDG nima enote v Ljubljani. Ima zgolj Poslovno enoto Ljubljana, v kateri dela strokoven gozdarski kader in iz katere se v Kočevje ni preselil noben delavec.
Zavračamo tudi očitke o šikaniranju in diskriminaciji zaposlenih iz drugih delov Slovenije pri vrednotenju njihovega dela, prevzemanju odgovornih funkcij v podjetju in zagotavljanju ustreznih delovnih pogojev. Rezultati ankete merjenja zadovoljstva zaposlenih, ki jo je izvajal zunanji izvajalec, so pokazali visoko stopnjo zadovoljstva med zaposlenimi v podjetju SiDG. Povprečne ocene na lestvici od 1 do 6 so v primeru vseh elementov organizacijske klime presegale vrednost 4. Sestavljeni indeks, s katerim je izvajalec meril zadovoljstvo zaposlenih, je pokazal, da je zadovoljstvo zaposlenih v podjetju SiDG izrazito visoko, saj srednja (povprečna) vrednost na lestvici od 1 do 6 znaša 4.39 točk.
Ne držijo navedbe, da naj bi prednost pri zaposlovanju imeli lokalni kadri. Dva od petih vodij sektorjev nista iz Kočevja in okolice, kar velja tudi za deset vodij oddelkov oziroma služb.
Darja Derganc Zlatko FICKO
Direktorica za finance, Glavni direktor
računovodstvo in kontroling
