V rojstni hiši Antona Martina Slomška na Slomu je potekal simpozij Pomen krščanstva za obstoj Slovenije, ki sta ga organizirala Delavska zveza SDS in Krščanski forum SDS. Simpozija se je udeležila tudi podpredsednica SDS Jelka Godec. Na simpoziju, ki se je začel s sveto mašo v cerkvi sv. Martina na Ponikvi, so razpravljali zgodovinar dr. Stane Granda, teolog in filozof dr. Janez Juhant in filozof ter moralni teolog dr. Ivan Štuhec. Dogodek je povezovala predsednica Delavske zveze mag. Mojca Inkret.
“Krize človeštva ne nastanejo slučajno, ampak nastanejo, ker sproti ne urejamo stvari in se negativnim trendom ne upremo. Vsi totalitarni režimi so se pojavili, ker se ljudje takšnim sistemom niso uprli že v samem začetku,” je uvodoma dejal dr. Janez Juhant, ki je navedel filozofinjo Hannah Arendt, katera trdi, da smo ljudje preveč pokorni.
Po mnenju Juhanta nas je preteklost vzgajala v pokorščini, sploh v nekdanjem totalitarnem jugoslovanskem sistemu, ko se je pri Slovencih izoblikoval močan pokornostni refleks, ki človeku otežuje, da se upre: “To se močno izraža v današnjem času, ko smo popolnoma zavrgli duhovne temelje in je veliko ljudi brez načel, kar je slabo, saj je človek duhovno bitje.”
V nadaljevanju je dr. Juhant predstavil delovanje slovenskega teologa in politika Lamberta Ehrlicha, ki je že leta 1941 videl prihodnost Slovenije v evropskem povezovanju in je zagovarjal slovensko samostojnost na krščanski podlagi. Zaradi takšnega razmišljanja ga je leta 1942 likvidirala Varnostna obveščevalna služba OF.
Ob tem je Juhant dodal, da je bilo biti kristjan od nekdaj težko, ampak, da moramo kljub temu še naprej razvijati krščanske temelje, s čimer bomo preprečili, da se bo družba nasilno podredila poskusom totalitarnih sistemov po uveljavitvi. V zaključku je dr. Janez Juhant dejal, da se je treba pogovarjati, razvijati dialog in družbo ter uresničiti temelje krščanstva ne zgolj na papirju, ampak jih tudi živeti.
Dr. Ivan Štuhec je spregovoril o vključevanju krščanske kulture v družbo, o nastanku človekovih pravic, vladavini prava, totalitarnih sistemih in se dotaknil tudi nekaj aktualnih političnih tem. “Če hočemo razvijati svobodno kulturo, družbo in dialog, šola in mediji ne bi smeli biti pod monopolom politike,” je povedal dr. Štuhec in dodal, da človekove pravice niso nastale leta 1948 ob sprejetju Splošne deklaracije človekovih pravic, ampak so nastale v krščanski Evropi v 12. in 13. stoletju.
Ob tem se je navezal na nastanek totalitarnih sistemov. “V ozadju teh sistemov je bila totalna vizija človeka, ki je pred tem človeštvo ni poznalo. Najbolj sta totalitarno vizijo razvila komunizem in nacionalsocializem,” je razmišljal Štuhec in povzel, da je cerkev takrat nudila premalo odpora do totalitarnih sistemov.
“V vseh bivših komunističnih državah smo prišli do kapitalistov, ki niso to postali na osnovi svojega dela, ampak kraje, kraje družbenega premoženja. Tisti, ki pa so postali kapitalisti na osnovi dela, pa so postali žrtev teh, ki so kradli. Tisti, ki so bili krasti navajeni v prejšnjem sistemu, so nadaljevali naprej v novem sistemu s pomočjo zakonodaje, ki so si jo sami postavili. Gre za isto mentaliteto, ki jo preslikavajo v sedanjost,” je bil kritičen Ivan Štuhec, ki je mnenja, da je pri demontaži komunizma kot edina moralna sila obstajalo krščanstvo in podal primer Pojske.
“Če ne bi bilo Pojske in Solidarnosti ter papeža Janeza Pavla II., berlinski zid v tistih momentih ne bi padel. Žalostno je, da se Bruselj ne zaveda pomembne vloge krščanstva pri demontaži komunizma,” je še povedal Štuhec. Izrazil je zaskrbljenost, da se nekatere ljudi z zločinsko komunistično preteklostjo ne postavi pred sodišča in da družba, kakor tudi politika, dopuščata agresijo do krščanstva. “Vendar je treba uporabiti zdravo pamet in razum, saj je politika stvar razuma in ne emocij. V politiko je vstopilo vse preveč emocij in to danes zavira demokratične postopke,” je še povedal dr. Štuhec.
Položaj cerkve v sodobnem svetu je ocenil kot položaj manjšine, kar se odraža tudi v Sloveniji. “Toda tisto, kar je še vedno naloga kristjana, je, da ohrani zdravo pamet, da spoštuje naravo in da iz razuma, narave in vere ustvarja kulturo. Natančno to je delal tudi Slomšek, to je bilo njegovo poslanstvo. Narodna pripadnost je namreč naravna pravica. Slomšek je zagovarjal kulturo življenja proti kulturi smrti in to ostaja veliko poslanstvo nas kristjanov v prihodnosti, ne glede na to, če smo v manjšini.”
Kot zadnji je razpravljal zgodovinar dr. Stane Granda, ki je povedal, da današnja vlada ne ve, kaj bi z našo državo in da sploh ne vedo, zakaj je Slovenija nastala in sedanjo politiko označil ideološko protiustavno. Mnenja je bil, da moramo biti Slovenci zavedni in odprti v svet ter polni samozavesti. Vendar se mora slovenski narod v veliki meri še razstrupiti od nekdanje totalitarne ideologije. Slovenske duhovne korenine je videl zgolj v krščanstvu in nikjer drugje.
Dr. Granda je razložil, da smo se Slovenci pokristjanili že v času Keltov, kar dokazujejo nekatera ledinska imena. Kot mejnik, od kdaj se lahko imenujemo Slovenci in ne Slovani, je postavil nastanek Brižinskih spomenikov v 9. stoletju. “Žalostno je, da se danes s strani nekaterih zgodovinarjev in politikov zanikuje Slovence in govorijo, da je slovenski narod izmišljotina 19. stoletja in da o slovenskem narodu sploh ne moremo govoriti.
Seveda slovenski narod iz 16. stoletja ni enak današnjemu, vendar je še vedno slovenski narod,” je bil oster Granda in veliko vlogo pri vpeljavi slovenskega jezika v javno sfero pripisal cerkvi: “V slovenskih cerkvah se je že v srednjem veku slišala slovenska pridiga, saj se Slovencev ni dalo potujčit.” Za razvoj slovenskega jezika je po njegovih besedah bil pomemben pojav reformacije in uvedba tiska.
Toda danes po mnenju Grande nekateri komunistični ideologi reformacijo prezentirajo v napačni luči: “V naslednjih dneh bomo praznovali dan reformacije in verjamem, da boste s strani naših totalitaristov ponovno slišali neumnosti, kako je Primož Trubar delal proti veri, proti krščanstvu. To ne drži. S takšnimi tezami zgolj izražajo svoje protikatolištvo.”
“Če želimo, da bo zgodovina igrala takšno vlogo, kot jo pri vseh narodih igra, moramo povečati učenje narodne zgodovine in spremeniti šolske učne načrte,” je zaključil dr. Stane Granda.
Razpravljalci so se strinjali, da je treba temelje slovenstva iskati v krščanstvu. Ti temelji so globoki in stari več tisoč let. Slovenci se nikdar nismo pustili potujčiti, smo stali in bomo obstali.
Vir: sds.si
