Piše: Petra Janša
V Hotelu Four Points by Sheraton Ljubljana Mons je potekalo brezplačno izobraževanje Inovativne poslovne rešitve s plemenitimi kovinami, ki ga je pripravilo podjetje Elementum. Svoje znanje so z udeleženci delili strokovnjaki z dolgoletnimi izkušnjami na področju financ, plemenitih kovin, računovodstva, davčnega svetovanja.
Na omenjenem dogodku so strokovnjaki med drugim poskušali odgovoriti na vprašanja, kot so, kako ukrepati in zavarovati premoženje v času visoke inflacije, kako z razpršitvijo premoženja povečati stabilnost poslovanja, kako do boljše likvidnosti podjetja, kdo in na kakšen način lahko najceneje zagotovi likvidna sredstva podjetju, kakšne so možnosti zavarovanja terjatev s plemenitimi kovinami ter kako davčno ugodno nagraditi zaposlene in lastnike. Govorili so o tem, kaj je likvidno pokojninsko zavarovanje in kaj so davčna ugodna darila za podjetnike, njihove zaposlene in poslovne partnerje.
Izredne razmere so normalne razmere
Peter Slapšak je že 15 let direktor podjetja Elementum. »Pred nami so zelo zahtevni časi, zato je pomembno, kako zavarovati premoženje. Varnost in likvidnost sta najpomembnejši kategoriji.« Njegovo uvodno predavanje lahko strnemo v 12 točk oziroma 12 razlogov za razpršitev premoženja v naložbeno zlato in srebro, in sicer:
- izredne razmere so normalne razmere,
- kupna moč evra upada od leta 1999,
- globalne valute v zgodovini so minljive,
- države svojih dolgov ne bodo mogle odplačati,
- ali lahko izključimo, da se zgodovina ne bo ponovila,
- zlato imajo tudi centralne banke,
- cena zlata in srebra v času inflacije: ko inflacija preseže 5 odstotkov, potrebuje v povprečju 10 let, da spet pade na 2 odstotka,
- zlato je boljše, kot so državne obveznice,
- pokojninski skladi v tujini spreminjajo naložbeno strategijo,
- delež zlata in srebra je majhen glede na celotno premoženje,
- je realna investicija z omejenimi količinami,
- z razpršitvijo lahko povečamo varnost, donosnost in likvidnost.
Slapšak je ob tem poudaril, da »ni pomembno, ali znamo napovedati prihodnost, pomembno je, da smo na vse scenarije pravilno in dobro pripravljeni«. Ob tem je citiral ekonomista Alana Greenspana, ki je, ko ni bil več guverner Ameriške centralne banke, dejal, da je »zlato ultimativna zavarovalna polica«.
Splošno razpoloženje slovenskih podjetij
Petra Oseli se s preučevanjem izkušnje strank in trga ukvarja že več kot 20 let, vse od študija dalje. Še posebej jo zanima vidik strank za potrebe razvoja produktov in izboljševanje storitev. Že od nekdaj ji je pomemben direkten vpliv na poslovanje podjetja, zato jo cenijo tudi naročniki, ki niso tipični uporabniki tržnih raziskav in analiz. Njena strast so izzivi podjetij B2B. Oselijeva je specialistka za storitvene dejavnosti, največ izkušenj ima na področju finančnih dejavnosti, informacijskih tehnologij in spletnega poslovanja. Vodstvu Arhee se je pridružila oktobra 2017, s podjetjem Elementum pa sodelujejo že več kot deset let. Arhea je ekipa ekspertov za razumevanje strank, razvoj trga in poslovnih modelov. Oselijeva je predstavila, kakšno je splošno razpoloženje slovenskih podjetij in kam investirajo svoj denar. V raziskavi, v kateri je sodelovalo 90 različnih podjetij, je ugotavljala, da dobra polovica teh svojega dobička ne izplačuje oziroma ta v celoti ostaja v podjetju, kar je pomembno pri razumevanju naložbenih motivov trenutnega vedenja in načrtov v prihodnosti.
Za velika podjetja je najbolj značilno konservativno vedenje, bolj aktivno vedenje pa za manjša podjetja. Večina podjetij (85 odstotkov) ima finančne naložbe s statusom likvidnostne rezerve kot sredstva na bančnem računu, petina v depozitih, 15 odstotkov podjetij pa je navedlo plemenite kovine v fizični obliki. Dobra tretjina podjetij meni, da je naložba v plemenite kovine smiselni del likvidnostne rezerve, skoraj tri četrtine vprašanih podjetij vidi, da bi likvidnostne rezerve v plemenite kovine predstavljalo tretjino celotne rezerve, slaba tretjina pa o tem ne razmišlja. »Tu vidimo potencial,« še pravi Oselijeva. Slaba četrtina podjetij je že investiralo v plemenite kovine, največ kot dolgoročno naložbo. Podjetja, ki tega še niso storila, povejo, da imajo premalo informacij, predvsem vezanih na računovodstvo in zakonodajo. »Vsi čakajo na novo davčno zakonodajo, ki bo tu dala več manevrskega prostora in možnosti,« pravi Oselijeva. Za podjetja je zanimiv tudi način nagrajevanja zaposlenih v plemenitih kovinah, kar je povezano z davčno zakonodajo in računovodstvom. Podobno je z zavarovanjem s plemenitim kovinami pri zadolževanju. Zato je za podjetja dobrodošlo, da pridejo do njih strokovnjaki s potrebnimi informacijami, ki smo jih slišali na tem srečanju.
Sodelovanje s kovnico Umicore
Direktor Elementuma Peter Slapšak pravi, da je bilo od leta 2006, ko je Elementum začel s svojo dejavnostjo, 99,9 odstotka fizičnih oseb, ki so kupovale plemenite kovine. S pojavom covida-19 in rusko-ukrajinske krize pa se je nanje začelo obračati vedno več podjetij. Kovnica Umicore, s katero sodeluje podjetje Elementum od začetka delovanja, ima najdaljši status »good delivery« (status dobre dobave) na svetu. To pomeni, da od leta 1930 neprekinjeno zagotavlja kvaliteto in likvidnost srebra in zlata. Gre za belgijsko kovnico s centrom za plemenite kovine v mestu Hanauu pri Frankfurtu. Sodelujejo pa tudi s švicarsko-nemško kovnico Argor-Heraeus, ki ima status »good delivery« od leta 1961. »Obe podjetji imata več kot 50 milijard prometa letno. To je več, kot ima Slovenija letnega BDP,« pripoveduje Slapšak. »Te plemenite kovine lahko dobavimo v Slovenijo, jih prevzamete in spravite ali pa vam jih shranimo v brezcarinskem skladišču, ki ga imamo od 2010 leta na lokaciji, kjer je imela prej Švicarska centralna banka svoje zlate rezerve. To skladišče je pomembno, ker je tu možnost nakupa srebra brez DDV. Če srebro pripeljejo v Slovenijo, se plača 22-odstotni DDV,« še pove Slapšak, ki je navzočim pokazal tudi ponaredke zlatih in srebrnih palic. V ta namen so v podjetju kupili stroj za analizo čistine kovine. Na vsa vprašanja, kot je na primer, kako naj kupljeno kovino uporabimo v podjetju, so vam na voljo v podjetju Elementum. »Skupaj bomo za vas našli najboljšo rešitev,« pravi direktor podjetja Peter Slapšak.
Slovenski podjetniki, pozor!
Erika Kostanjšek je certificirana računovodkinja specialistka, naj podjetnica leta 2017, članica UO Zbornice računovodskih servisov Slovenije, licencirana NLP coach mojstrica, aktivna članica največje mednarodne podjetniške organizacije BNI in soustanoviteljica neprofitnega »Zavoda brezmejnih idej« za kreativnost življenja. Z 10 zaposlenimi strokovnjaki izvaja računovodstvo za podjetnike in podjetja že več kot 26 let. Kostanjškova je navzočim želela predstaviti prednosti vlaganja v plemenite kovine kot samostojna podjetnica, kot fizična oseba ali kot d. o. o. Sama ne svetuje vlaganja s. p. v plemenite kovine, saj je njegov dobiček v celoti obdavčen ne glede na to, ali si ga izplača ali ne, saj s. p. odgovarja z vsem svojim premoženjem. Zato s. p. svetuje, naj plemenite kovine z namenom ustvarjanja dobička kupujejo kot fizične osebe, razen če imajo drug namen, kot je zavarovanje premoženja.
Podjetja bi raje kupovala plemenite kovine, če bi vedela, kako jih knjižiti. Praksa pri nas je, da je treba pogledati vsebino pred obliko, ali se kupujejo na podjetje kot osnovni kapital, kot naložba ali kot zaloga. »Problem zlata je, ker nima končne dobe koristnosti, zato ga ne moremo dati v osnovna sredstva in ga amortizirati. Poštena vrednost se spreminja in dolgoročno raste. To pomeni, da se moramo odločiti, ali ga bomo evidentirali po nabavni ali pošteni vrednosti. Zlato ni denar, ker njegova vrednost preveč niha. Ni finančni inštrument, ker na drugi strani nima nobenega naročnika. Prav tako ni naložbena nepremičnina,« našteva Kostanjškova.
Kaj pa je zlato? Je investicija v blago, ki ohranja vrednost. Kot investicijsko zlato se štejejo zlate palice in zlati kovanci s čistino 900 ali več, ki so bili kovani od leta 1800 naprej in so bili ali so še vedno menjalno sredstvo v tisti državi, kjer so se kovali. »V mednarodnih računovodskih standardih se nagibajo k temu, da je investicijsko zlato zaloga ter se tako tudi knjiži in vodi. Slovenski računovodski standardi pa se nagibajo k temu, da so to finančne naložbe. Te lahko evidentiramo po nabavni vrednosti ali po pošteni vrednosti prek poslovnega izida ali prek kapitala. Zavedati se moramo, če ga evidentiramo po pošteni vrednosti, moramo za to pridobiti revizorja, da nam pregleda letna poročila in poda svoje mnenje. Če ga evidentiramo na zalogah, takrat poštena vrednost odpade in morata biti investicijsko zlato in srebro evidentirana po nabavni vrednosti in ga lahko samo slabimo, ne moremo ga pa s pošteno vrednostjo krepiti,« je jasna Kostanjškova, ki še dodaja, da je investicijsko zlato po zakonu o DDV oproščeno plačila DDV, srebro pa ne.
Srebro je obdavčeno z DDV, če je to kupljeno v Sloveniji. Če je srebro kupljeno v tujini in se tem hrani, DDV ne plačate. »Dokler ga ne pripeljete čez mejo, DDV ni.« Kostanjškova je ob tem še dejala, da srebro, ki ga kupimo v Sloveniji in plačamo zanj DDV, kupimo kot naložbeno investicijo. »Mi od tega ne smemo odbijati 22-odtotnega davka. Za podjetja je to bruto strošek. Ko ga prodamo, ne bomo še enkrat zaračunali 22-odtotnega davka, za kar veljajo posebne določbe od 101. do 110. člena Zakona o DDV, kar pomeni, da je obdavčena samo razlika v ceni.«
Plemenite kovine in borza terjatev
Na omenjenem izobraževanju je predaval tudi Dejan Kilar, ki na Borzi terjatev opravlja delo direktorja BT Naložb, kjer vodi razvoj in skrbi za nemoteno poslovanje sklada terjatev in posojil. Prav tako skrbi za nemoteno poslovanje strank na Borzi terjatev. Praktično celotno kariero je bil povezan s »klasično« borzo in je dodobra izkusil vse njene pasti in nepredvidljivosti. Spoznal je, da vlagatelji primarno iščejo varnost pred donosi, česar se običajno zavejo prepozno. Pri svojem delu na banki je spoznal tudi bančno poslovanje in potrebe ter težave podjetij, ki potrebujejo financiranje. Borza terjatev je prva platforma vzajemnega financiranja za podjetja v Sloveniji. Rezultat lastne ideje in razvoja Borza terjatev postavlja nove standarde na trgu finančnega posredništva in v temelju redefinira koncept delovanja bančnega sistema. Borza terjatev na enem mestu združuje podjetja, ki potrebujejo kratkoročno financiranje za svoje tekoče poslovanje, in podjetja z likvidnostnimi presežki, ki želijo stabilno in razpršeno naložiti svoj denar. Prejemnikom financiranja ponuja kratkoročna posojila in odkup terjatev z enim klikom, vlagateljem pa povsem enostavno in donosno naložbo. »V čast in veselje mi je, da lahko povem, da od danes naprej lahko plemenite kovine uporabite tudi za pridobitev financiranja na borzi terjatev,« je na izobraževanju razkril Kilar.
Reševale so ga naložbe v plemenite kovine
Kot zadnji je svojo videnje o pričujoči tematiki predstavil Boris Vene, ki sodi med »slovenske poslovne legende«, kakor ga velikokrat napovejo. Je človek izjemne karizme, širokega znanja in neprecenljive modrosti, ki odpira ume in srca številnih ljudi po vsem svetu. V svoji dolgoletni karieri, ki sega tudi zunaj slovenskih meja, je predaval z najbolj znanimi svetovnimi imeni, kot so Nelson Mandela, Richard Branson, Bill Gates, dr. Stephen R. Covey, Jay Shetty, John Assaraf itd. Vene velja tudi za eno največjih avtoritet na področju celostnega zdravja, osebne rasti in kriznega menedžmenta. Svoje znanje deli skozi unikatni coaching, ki ga izvaja za potrebe razvoja podjetij in osebne rasti vodilnega kadra. V zadnjih letih je predvsem znan tudi po avtorskih delavnicah, ki ohranjajo zdravje in vitalnost ter osebno rast, kot so Body Reset, 25 dni in Umetnost doseganja ciljev. Po tem je nastala tudi knjiga Zdravje je v nas: Raziskave in spoznanja. Ima svojo spletno stran borisvene.si, kjer lahko preberete več o njegovem delu. Vene je navzočim predstavil svojo uspešno podjetniško pot, ki ga je prekinila huda bolezen. In takrat so ga reševale naložbe v plemenite kovine, ki so z leti pridobile vrednost. Poudaril je, da moramo ljudje poslušati svojo intuicijo, ki nam bo pomagala do finančnega, telesnega in duševnega zdravja oziroma zdravja v medosebnih odnosih. Opozoril je še na prihod digitalnega denarja, ki bo spremenil svet. »Glejte na krizo kot priložnost,« je jasen Vene. Predavanjem je sledila kratka okrogla miza.
