Piše: Anamarija Novak
Med SDS in predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič je bilo v zadnjih tednih znova burno zaradi zahteve za odreditev parlamentarne preiskave o slovenski (elektro)energetiki, ki sta jo julija vložili opozicijski SDS in NSi. Predsednica DZ namreč te točke dnevnega reda še ni uvrstila na sejo DZ, kar pa v opoziciji vidijo kot zlorabo položaja, kršenje ustave in poslovnika.
Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič se je pri svoji odločitvi sklicevala na mnenje zakonodajnopravne službe DZ in vztrajala, da ima zahteva za odreditev preiskave takšne nepravilnosti, da jih je nujno treba odpraviti. Zakonodajnopravna služba je namreč med drugim opozorila, da se zahteva za novo parlamentarno preiskavo delno prekriva z že ustanovljeno in delujočo preiskovalno komisijo DZ o ugotavljanju domnevnih zlorab pri poslovanju družb Gen-I in Star Solar ter financiranju Gibanja Svoboda. Do zdaj je namreč ostalo nepojasnjeno, zakaj je Robert Golob, ko je bil še na funkciji prvega moža Gen-I, nekdanji novinarki Vesni Vuković izplačal več kot 100.000 evrov, v tančico skrivnosti pa ostajajo zaviti tudi milijonski posli z gotovino po Balkanu. Predlagatelji so sicer zatem pripravili čistopis omenjene zahteve, predsednici DZ pa očitali onemogočenje dela opozicije, kršenje poslovnika DZ in ustave ter zlorabo položaja, v SDS pa so celo napovedali možnost kazenske ovadbe zoper Klakočar Zupančičevo. Slednja je dejala, da se kazenske ovadbe ne boji in naj v SDS »izkoristijo pravna sredstva, za katera menijo, da jih imajo na voljo«.
SDS in NSi pripravili čistopis
Predlagatelji parlamentarne preiskave o slovenski (elektro)energetiki, SDS in NSi, so po pozivu predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič, ki je sledil mnenju zakonodajnopravne službe, konec avgusta pripravili čistopis zahteve za odreditev omenjene preiskave. Zakonodajnopravna služba je namreč v svojem mnenju med drugim izpostavila delno vsebinsko prekrivanje z že ustanovljeno parlamentarno preiskavo DZ o ugotavljanju domnevnih zlorab pri poslovanju družb Gen-I in Star Solar ter financiranju Gibanja Svoboda. V zadnji različici zahteve med drugim dodajajo, naj DZ odredi parlamentarno preiskavo, ki bi ob že drugih navedenih namenih ugotavljala morebitne pomanjkljivosti zakonodaje, ki ureja področja ustanavljanja, vodenja in poslovanja elektroenergetskih podjetij, nadzora nad njimi, zagotavljanja učinkovitega delovanja sistema preskrbe z električno energijo, zakonitega in gospodarnega korporativnega upravljanja družb v državni lasti ter preprečevanja zlorab finančnih sredstev podjetij v posredni ali neposredni državni lasti za namene financiranja političnih strank. V zahtevi za odreditev parlamentarne preiskave so prav tako besedno zvezo energetska podjetja nadomestili z besedno zvezo elektroenergetska podjetja.
Sledili mnenju zakonodajnopravne službe
»Mi smo sledili mnenju zakonodajnopravne službe in smo ta čistopis pripravili v skladu s pomisleki, ki jih je navedla zakonodajnopravna služba,« je po nedavni seji kolegija DZ, na kateri se je razprava večino časa vrtela okoli zahteve za odreditev omenjene parlamentarne razprave in uvrstitve te točke na sejo DZ, dejal poslanec SDS Žan Mahnič. »Pravzaprav ne vem, zakaj je bila potrebna tako burna razprava, kajti v tej zadevi gre samo za to, da se sledi že ustaljeni in kar dolgoletni parlamentarni praksi, in to je, da v primeru, če pride do zahteve za odreditev nove parlamentarne preiskave, ki se vsebinsko prekriva z že obstoječo odrejeno parlamentarno preiskavo, predsednik državnega zbora zahteva popravek oziroma dopolnitev zahteve za parlamentarno preiskavo,« je tedaj vnovič poudarila predsednica DZ. Čistopis je tako zdaj znova v pregled vzela zakonodajnopravna služba, ki preverja, ali je bila »ta precej huda kršitev« odpravljena. Kot je poudarila Klakočar Zupančičeva, so takšni parlamentarni praksi sledili tudi njeni predhodniki na čelu DZ. V odzivu opozicije tako vidi bolj »populizem in politiziranje, verjetno malo namenjeno že volilnemu času, ki se približuje, in vplivanju na volivke in volivce, ustvarjanju napetosti in dvomov, ne pa pravzaprav resnemu delu«.
Predsednica DZ ni prebrala nobene od zahtev
Po Mahničevem mnenju pa takšne izjave predsednice DZ samo kažejo, da ni prebrala nobene od zahtev za odreditev omenjenih dveh preiskovalnih komisij, saj da je popolnoma jasno, da se vsebinsko ne prekrivata. Tako Mahnič kot poslanka in podpredsednica NSi Vida Čadonič Špelič sta poudarila tudi, da praktično noben zakon, noben akt o odreditvi parlamentarne preiskave v končni verziji ne gre skozi brez pomisleka zakonodajnopravne službe, mnenje slednje pa da doslej še nikoli ni bilo obvezujoče. Hkrati predsednici DZ očitajo tudi politični pritisk na opozicijo in onemogočanje njenega dela. Po Mahničevih besedah se bodo tako v SDS na posvetu poslanske skupine pogovorili o nadaljnjih korakih. »Prihaja ne nazadnje tudi glasovanje o varuhu človekovih pravic, kjer je potrebna dvetretjinska večina, imamo na voljo pravna sredstva, politična sredstva, pripravlja se tudi kazenska ovadba zoper Urško Klakočar Zupančič,« je naštel Mahnič. Slednji je zakonodajnopravni službi DZ še očital, da je popolnoma jasno, da je dogovorjena s predsednico DZ in bo tudi na čistopis dala pripombe, ki bodo predsednici DZ omogočili, da bo dejala, da niso izpolnjeni pogoji za uvrstitev akta o odreditvi parlamentarne preiskave na sejo DZ.
Predsednik SDS Janša o dvojnih merilih
Ne preseneča pa dejstvo, da so predsednici DZ v bran stopili tudi koalicijski poslanci, ki ob tem poudarjajo, da mora parlamentarna preiskava teči skladno z ustavo in zakoni, v izjavah o morebitni kazenski ovadbi pa vidijo politični pritisk. Na to se je po sobotni seji sveta SDS odzval predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša: »Ko nekdo s kazensko ovadbo ali pa s preiskovalnimi komisijami preganja nas, oni vedno rečejo, kaj se pa tega bojite, če ni nič narobe. Ko pa nekdo od nas predlaga izredno sejo, do katere ima pravico po ustavi in poslovniku, pa pravijo, da je to pritisk na ustavo in demokracijo,« je dejal.
Ob tem pa je treba poudariti, da se je v preteklosti že izkazalo, da predsednica DZ ni vedno delovala po pravilih. Spomnimo le na referendum o Palestini, ko je SDS s predlogom za razpis posvetovalnega referenduma želela zamakniti priznanje za 30 dni. Po več zapletih in spornih manevrih predsednice DZ (groba kršitev poslovnika DZ) so poslanci naposled zavrnili referendum in priznali Palestino. Takrat je vrhovni sodnik Jan Zobec za Planet TV dejal: »Če se bo vpeljala taka praksa grobe kršitve pravil, je to slabo in smo pri priprtih vratih ali ‘slippery slope’ (spolzek teren, op. p.). To gre lahko naprej in naprej in razkraja vladavino prava tam, kjer bi morala v temelju delovati – to pa je DZ.«
Rupar: Ne derite se name, vi niste nič, gospa!
Prav tako pa je na eni od majskih sej državnega zbora zavrelo tudi med predsednico Urško Klakočar Zupančič in prvakom stranke Glas upokojencev Pavlom Ruparjem, ki je takrat prišel v DZ zaradi razprave o zakonu o zvišanju pokojnin. V nekem trenutku je Rupar razkuril Klakočar Zupančičevo, ki je povzdignila glas in ga začela ustavljati pri razpravi. »Nehajte! Nehajte!« je vztrajala in mu zabrusila, naj se vpraša, zakaj ga resnična dejstva žalijo. Ruparja je namreč razburila opazka enega od poslancev Svobode, da je bil zaprt. »Ja, jaz sem bil zaprt. Drži, zaprli so me ljudje vašega kova. In povem vam še nekaj …« je vzkipel, nakar ga je začela predsednica DZ ustavljati. »Dobro, gospod Rupar, hvala lepa. Tole, oprostite, to si pa vi ne boste dovolili, kadar jaz predsedujem,« ga je hotela utišati. »Ne derite se name, vi niste nič, gospa!« je ponorel Rupar ob njenih pozivih, naj neha. Kasneje je za eno od komercialnih TV dejal: »Tak način komunikacije … Jaz ga nisem niti v zaporu slišal. Jaz se v bistvu še kar tresem.« V bran Ruparju je takrat stopil poslanec SDS Zvone Černač. »Prosim, da se nehate dreti, ker niste v otroškem vrtcu, niste vzgojiteljica, ampak ste žal predsednica parlamenta – še zaenkrat, pa upam, da ne več …« ji je tedaj navrgel Černač in jo pozval, naj vodenje seje preda kateremu od namestnikov, kar se seveda ni zgodilo.
Nekoč je bila okrajna sodnica
Navedimo še en primer. Klakočar Zupančičeva je na seji enega od delovnih teles poslancu SDS Žanu Mahniču očitala nesramno in nespoštljivo vedenje. Mahnič ji je med drugim odgovoril: »Kar se obnašanja tiče, meni do zdaj zaradi mojega obnašanja še ni bilo treba zapustiti nobene službe, mislim pa, da ste vi zaradi vašega obnašanja morala oditi s sodišča. To shizofrenijo ste sama odprla. Jaz sem ravno zaradi te shizofrenije zmagal proti vam na sodišču …« Spomnimo, da je bila Klakočar Zupančičeva pred leti zaposlena kot sodnica na Okrajnem sodišču v Ljubljani, kjer je bila vodja oddelka za etažno lastnino. Tedanja pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič je zahtevala, da predsednica ljubljanskega okrajnega sodišča Nataša Kosec proti njej poda pobudo za disciplinski postopek, ker je Klakočar Zupančičeva na Facebook profilu objavila zapis, v katerem se je javno izrekala proti Janezu Janši in tako sprožila dvome o svoji sodniški nepristranosti. V disciplinskem postopku je bila sicer nato oproščena, a se je vseeno odločila zapustiti sodniške vrste.
