Piše: Vida Kocjan
Golobova vlada je uničila dobre predloge sprememb štirih zakonov prejšnje vlade, s katerimi bi lahko začeli urejati žgočo romsko problematiko. Menda naj bi sami pripravili boljše predloge. Dolgo so spali, zdaj je Luka Mesec predstavil nekaj sprememb, ki pa so vse prej kot pozitivne.
V Jugovzhodni Sloveniji je stanje na področju romske problematike na meji vzdržnosti in se še slabša. Prejšnja vlada je na predlog takratne delovne skupine pripravila spremembe in dopolnitve štirih zakonov. Skupino je vodil Anton Olaj, takratni državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve in poznejši generalni direktor policije. Olaj je romsko problematiko zelo dobro poznal tudi kot nekdanji generalni direktor Policijske uprave Novo mesto. Z volitvami pa je na oblast prišla ekipa pod vodstvom Roberta Goloba in tako kot druge dobre zakonske predloge Janševe vlade zavrnila tudi predloge za ureditev romske problematike.
Zavrnili tudi predloge županov
Župani 11 občin Jugovzhodne Slovenije (Dolenjske, Bele krajine in Kočevsko-ribniškega) ter Posavja so nato pripravili svoje predloge, zelo podobne tistim iz časa Janševe vlade. S podporo okoli 31.500 podpisov volivk in volivcev so spremembe vložili v državni zbor, obravnavali so jih tudi v državnem svetu. Trije zakoni so bili sprejeti soglasno, zakon za urejanje trga dela pa je bil potrjen z dvema vzdržanima glasovoma. Državni svetnik Bojan Kekec, Novomeščan, je takrat dejal, da so »vsi zaznali, da se problem ne rešuje in se poglablja«. »Čedalje manj Romov namreč obiskuje osnovno šolo in konča višje razrede. Čedalje manj jih dela, kriminala pa je čedalje več. Na tem področju situacija res postaja nevzdržna,« je dodal.
Predloge zakonov so obravnavali tudi v novomeškem občinskem svetu, kjer pa sta oba svetnika iz stranke SD spremembam nasprotovala. Že to je nakazovalo, da se bo na državni ravni zapletalo. In res se je. Vladajoča koalicija (Svoboda, SD in Levica) je spremembam zakonov nasprotovala, vlada je sprejela negativno mnenje. Spremembe zakonodaje je onemogočala tudi Urška Klakočar Zupančič, predsednica državnega zbora.
V koaliciji so obljubljali, da bodo pripravili svoje, menda boljše predloge. Do danes jih še ni. Romska problematika pa dobiva nove in nove razsežnosti. Opozorili so tudi na problem varnosti. Romi imajo namreč v lasti veliko orožja in so agresivni. Sistem pa je takšen, da se večkrat tudi pravna država postavi na stran Romov, ne pa na stran tistega, ki so ga napadli Romi.
Molčeči poslanci vladajoče koalicije
Vladna koalicija ne ukrepa, žalostno je tudi, da molčijo tudi njihovi poslanci in poslanke, ki prihajajo iz teh problematičnih okolij. »Če bi vsaj tisti poslanci iz vladne koalicije, ki prihajajo iz Jugovzhodne Slovenije in Posavja, ohranili pokončno držo in res podprli te zakone, ki jih je pripravilo 11 županov, potem bi bil to velik korak k urejanju zadev. V nasprotnem primeru se bodo te stvari samo še poglabljale. Po mojem mnenju je zdaj še mogoče stvari rešiti sistemsko, potem bomo reševali konflikte. Ti konflikti pa bodo čedalje večji. Spomnimo se Ambrusa, kjer pa je šlo za okoli 20 Romov, tukaj pa jih je samo v novomeški občini okoli tisoč ali celo še več,« je dejal Kekec.
Novomeškega župana Gregorja Macedonija je v začetku marca obiskal Luka Mesec. Napovedal je, da je sveženj zakonodaje za reševanje romskih vprašanj v sklepni fazi usklajevanja med ministrstvi, v javno obravnavo pa bi lahko prišel do konca marca. Čas beži, volitve se bližajo, vlada se je začela delati, da nekaj dela, so najpogostejši komentarji glede Meščevega obiska v Novem mestu. Mesec se je sicer osredotočil predvsem na zaposlovanje Romov; skupaj z zavodom za zaposlovanje so predstavili projekt zaposlovanja Romov.
Kje naj bi zaposlili Rome?
Pri pripravi zakonskega svežnja se sicer ukvarjajo predvsem s tem, kako zagotoviti, da bodo romski otroci vključeni v vrtce, da bodo uspešno končali šolo in da se bodo Romi lahko zaposlili. Iščejo tudi rešitve, kakšna naj bo pri tem vloga občin in kako koordinirati politike vlade, občin in nevladnih organizacij na tem področju, je dejal Mesec. Nekatere rešitve iz svežnja so po njegovih besedah že v teku.
Program zaposlovanja Romov so poimenovali Romski vzor. V okviru tega delodajalcem iz jugovzhodne Slovenije ponujajo, da država izvede usposabljanje Romov za delovna mesta, za katera bi delodajalci izkazali interes. Pri tem bi država subvencionirala zaposlitev, zavod pa bi ponudil tudi mentorstvo Romov po tistem, ko bi že bili na delovnem mestu, da jim pomagajo privzgojiti delovne navade. Na ta način želijo po Meščevih besedah zaposliti predvsem »kritično skupino Romov«. Zaposlili naj bi jih predvsem v komunalnih podjetjih, domovih za starejše in v velikih industrijskih družbah, tudi Revozu. Iz Komunale Novo mesto so sporočili, da so pri njih zaposleni trije Romi, v občini pa naj bi jih bilo zaposlenih 17, je za Planet18 dejal župan Macedoni. Slednje je kaplja v morje, Romov je namreč samo v novomeški občini več kot tisoč. Macedoni je še opozoril, da Romi prejemajo visoke zneske socialne pomoči, pogosto enake minimalni plači, kar je tudi razlog, da jih zaposlitev ne zanima.
Občine si želijo predvsem celovito reševanje problematike, kar je bilo tudi eno od Macedonijevih osrednjih sporočil ministru Luki Mescu.
