12.3 C
Ljubljana
nedelja, 16 maja, 2021

Dejan Kaloh: Dvig kazni za tihotapljenje nezakonitih migrantov je pomemben signal kriminalcem

Problematika tihotapljenja nezakonitih migrantov čez državne meje zadeva tudi našo državo, saj je Slovenija na eni izmed najbolj obremenjenih migrantskih poti. Dvig zagrožene kazni za zavržna kazniva dejanja tihotapljenja nezakonitih migrantov na ozemlje Republike Slovenije je zelo pomemben signal kriminalcem, da jih pri izvrševanju tovrstnih kaznivih dejanj čakajo dolgoletne zaporne kazni.

 

Na junijski, 18. redni seji državnega zbora so poslanke in poslanci med drugim obravnavali predlog zakona o spremembi Kazenskega zakonika KZ-1G. Stališče Poslanske skupine SDS je predstavil poslanec mag. Dejan Kaloh.

Stališče objavljamo v celoti.

Danes obravnavamo Predlog zakona o spremembi Kazenskega zakonika KZ-1G, ki ga je Državnemu zboru RS predložil Državni svet RS. Število nezakonitih migrantov, ki skušajo vstopiti v Evropsko unijo, se nenehno povečuje. Problematika tihotapljenja nezakonitih migrantov čez državne meje še kako zadeva tudi našo državo, saj je Slovenija na eni izmed najbolj obremenjenih migrantskih poti. Kaznivo dejanje – spravljanje ljudi čez mejo – je zelo pogosto povezano tudi z velikim tveganjem za življenje in zdravje ljudi. Izvajajo ga organizirane kriminalne združbe in je kot tako za našo družbo izjemno nevarno in zavržno kriminalno početje.

Predlog KZ-1G je izvorno predvideval spremembo prvega in tretjega odstavka 38. člena kazenskega zakonika, se pravi gre za kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje oziroma ozemlja države. Sprememba prvega odstavka je bila predlagana tako, da kot kaznivo dejanje določa vsakršno nezakonito prekoračitev meje Republike Slovenije ali kakšen drugačen vstop na njeno ozemlje. Za prvo tako prekoračitev državne meje ali vstop na ozemlje Republike Slovenije je predlog predvideval kazen takojšnjega izgona iz Republike Slovenije, ob ponovitvi pa je predvideval kazen zapora od enega do dveh let in denarno kazen ter izrecno predpisal, da po prestani kazni sledi izgon iz Slovenije. Sprememba tretjega odstavka 38. člena KZ-1 pa je določala strožjo kazen za v tem členu določeno kaznivo dejanje, in sicer iz kazni do petih let zapora na kazen od 5 do 15 let zapora.

Amandma odbora za pravosodje je prinesel črtanje predlaganih sprememb prvega odstavka 38. člena. S tem je odbor sledil številnim pomislekom o neskladnosti predlaganih določb z ustavo ter tudi z drugimi določbami zakonika, ki jih je v svojem mnenju izrazila Zakonodajno-pravna služba tega doma. Sedaj se torej naslavlja izključno dvig zagrožene kazni za tihotapce oziroma organizatorje in prevoznike kriminalnih združb, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem nezakonitih migrantov. Amandma za obliko kaznivega dejanja iz tretjega odstavka 38. člena ohranja spremembo povišanja kazni zapora, vendar se predlagana določba z amandmajem spremeni tako, da se zagrožena kazen določi v višini od 3 do 10 let zapora. Za obliko kaznivega dejanja iz šestega odstavka 38. člena KZ-1, kdor pri izvrševanju teh kaznivih dejanj sebi ali komu drugemu pridobi nesorazmerno premoženjsko korist ali priskrbi brezpravno delovno silo oz. povzroči nevarnost za življenje ali zdravje ljudi oz. takšna dejanja stori kot član hudodelske združbe, pa se kazen določi v višini od 3 do 15 let zaporne kazni.

Dvig zagrožene kazni za zavržna kazniva dejanja tihotapljenja nezakonitih migrantov na ozemlje Republike Slovenije je v kazenskopravnem duhu generalne prevencije zelo pomemben signal kriminalcem, da jih pri izvrševanju tovrstnih kaznivih dejanj čakajo dolgoletne zaporne kazni, vse tja do 15 let zapora. V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke amandmirani predlog KZ-1G odbora za pravosodje seveda pozdravljamo in ga bomo tudi podprli..

Zadnje novice

Sorodne vsebine