Piše: Spletni časopis
Pred predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič je danes prisegla nova generalna državna tožilka Katarino Bergant, ki so jo poslanci vladne koalicije prejšnji mesec izvolili po odstopu Draga Škete v začetku oktobra lani.
Šketa je odstopil, ko so ga alkoholiziranega ujeli policisti. Šketa se je v zgodovino vpisal z obiskom Rusije tik pred napadom Vladimirja Putina na Ukrajino. Tam je ob 300 letnici ruskega tožilstva s šefom ruskih tožilcev Igorjem Krasnovom podpisal program sodelovanja med ruskim in našim tožilstvom. Povsem neznana ni niti Bergantova. Iz tožilstva mi je leta 2020 odgovorila, da ne bodo preganjali Ludvika Tomšiča, ko sem preverjal, ali bodo tožilci ukrepali, ker je na protestih, ko je Janša prevzemal oblast, pozival, da je treba Janšo takoj ubiti in skandiral “Ubi Janšo”. Podobno je sporočila, da ne bo preganjali kampanje sovražnega govora in pozivanja k nasilju opozicijskih strank, s pozivi k smrti janšizmu. V obeh primerih je šlo za javne kampanje spodbujanja nasilja, ki so mogoče le, če organi pregona mižijo na obe očesi. Kot so pri pregonu Judov in drugače mislečih v fašistični Nemčiji ali pozneje v socialističnih diktaturah, tudi v Jugoslaviji. Iz te komunistične zgodovine so te naše kampanje pozivov k nasilju tudi izvirale.
Tudi posledica tega nenavadnega ravnanja tožilke je bila, da so zanjo prejšnji mesec glasovali le poslanci vladnih strank, opozicija pa proti.
Iz leve so sovražni govor in pozive k nasilju nad političnimi nasprotniki opravičevali s stališčem, da je šlo le za nedolžne pozive k usmrtitvi ideologije, ki jim ni všeč in ne tistih, ki so njeni nosilci. Da Tomšiča na ljubljanskem tožilstvu ne bodo preganjali, ker Janša s tem ni soglašal (sprožil postopka) in ker niso vedeli, da je Tomšič pozival k umoru, mi je Berganotva sporočila maja 2020. Večina tistega, kar je zapisala, se je izkazalo za neresnično. Janša je soglašal s pregonom Tomšiča in policisti, ki so ga varovali, ko po izvolitvi za šefa vlade še ni imel ministrov, so vedeli, da je Tomšiču pozival k umoru, tožilstvo ga je pozneje tudi tožilo, končal se je s sodno odločitvijo, da Tomšič ni bil prišteven, ko je javno pozival k umoru predsednika vlade in takrat največje stranke Janše.
Do izvolitve za generalno tožilko je Bergantova vodila okrožno tožilstvo v Ljubljani, kjer je delala že od leta 1997, najprej kot strokovna sodelavka, potem pomočnica okrožnega državnega tožilca, leta 2007 je postala okrožna tožilka, leta 2018 za višja tožilka in leta 2024 za vrhovna državna tožilka. Ima doktorat kazenskopravnih znanosti raziskovalno se je ukvarjala, so zapisali iz tožisltva, z razmerji kazenskega, ustavnega in medijskega prava. Iz slednjega je leta 2014 doktorirala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Bila je članica ekspertnih delovnih skupin za pripravo medijske in kazenske zakonodaje in je avtorica raziskovalnih in strokovnih člankov s področja kazenskega prava in soavtorica Komentarja splošnega dela Kazenskega zakonika in komentarja Zakona o kazenskem postopku. Kot vabljena predavateljica je predavala na različnih izobraževanjih in konferencah s temami s področja kazenskega prava, in državnotožilske uprave. Od leta 2000 je predavateljica in nosilka predmeta kazensko in kaznovalno pravo na MLC Fakulteti za management in pravo Ljubljana.
