12.4 C
Ljubljana
četrtek, 13 marca, 2025

Bo postalo znano za koliko so se pri več kot dvanajst milijonov evrov vrednem projektu Twitting ˝omastili˝ Koroš in drugi s policije?

Piše: Sara Kovač (Nova24tv.si)

Kot smo že pisali, so pred meseci avstrijski mediji poročali o hudi aferi, v kateri so se zapletle vidne evropske in avstrijske institucije. Očitno je imel vidno vlogo tudi Slavko Koroš, dolgoletni znanec Draga Kosa, ki je bil kot vodja projekta menda tudi sam osumljen korupcije. Koroš je delo na projektih dodeljeval večinoma svojim prisklednikom, ki so si pogosto poleg plačila neupravičeno pisali tudi dnevnice – po naših podatkih so te znašale okoli 175 evrov. Ko je na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU) Petro Grah Lazar zamenjal Boštjan Mlačnik, so očitno zanj potrebovali prosto mesto – projekt je moral zapustiti kriminalistični inšpektor, ki sedaj že pet mesecev ni dobil plačila. Namesto Koroša projekte Twinning sedaj vodi Robert Črepinko. Zaradi mnogo nejasnosti in dvoma, da so se evropska sredstva porabljala racionalno, smo na MNZ poslali vprašanja, a tam zaenkrat molčijo. 

V torek smo pisali, da naj bi bil Slavko Koroš, ki ga je Tatjana Bobnar predlagala za direktorja Direktorata za policijo in druge varnostne naloge, osumljen korupcije. Zadolžen je bil za mednarodne projekte, med katerimi je bil tudi projekt Twinning, težak kar 12.500.000 evrov – v Avstriji je izbruhnila kar velika afera, hišne preiskave so bile opravljene na Agenciji za evropsko povezovanje in gospodarski razvoj, tudi na določenih ministrstvih, poleg uradnikov pa naj bi bil vpleten tudi uslužbenec tamkajšnje Zvezne kriminalistične policije. Očitno so v okviru te preiskave naleteli tudi na Koroša – sicer je vprašljivo, ali bi o njegovem črpanju evropskih sredstev v Sloveniji sploh kdaj slišali.

Na notranje ministrstvo smo poslali vprašanja, med drugim so nas zanimala izplačila iz Twinning projektov na Balkanu – plačila se namreč skrbno beležijo, glede na to, da gre za evropski projekt in evropska sredstva, pa bi tudi informacije morale biti javnega značaja. Odgovora do danes še nismo prejeli. Smo pa v uredništvo prejeli še eno informacijo, in sicer da je zaradi Boštjana Mlačnika projekt moral zapustiti določen kriminalistični inšpektor NPU, denarja tako ni dobil že pet mesecev. Po naših neuradnih informacijah naj bi šlo za Roberta Šplajta. Kot že rečeno, je bil za vse Twinnning projekte zadolžen Koroš, ki je tako tudi določal, kdo bo sodeloval pri projektih. Po naših informacijah je “delo” na projektih dodelil raznim vodjem oddelkov oziroma svojim prisklednikom. Redkokdaj je spustil zraven tudi kakšnega kriminalista. Viri so nam tudi povedali, da naj bi zgolj dnevnice znašale okoli 175 evrov, ob tem pa so imeli seveda zastonj tudi vse hotele in kar sodi zraven. Vse to je bil zgolj bonus k plačilu, ki jim je pripadalo po pogodbi, dnevnice pa so si pisali prosto po Korošu.

Zaključna konferenca projekta v Beogradu, skrajno levo Slavko Koroš (Foto: policija.si)

Projekte Twinning sedaj vodi Robert Črepinko, ki je pred leti začasno vodil NPU. Črepinko se je takrat moral zagovarjati na sodišču zaradi očitkov Boštjana Penka, da je njega in Ivana Zidarja naznanil tožilstvu, čeprav je vedel, da nista storila kaznivega dejanja. “V kazenskem postopku je zaradi kaznivega dejanja krive ovadbe tudi Robert Črepinko, takratni pomočnik direktorja kriminalistične policije pri generalni policijski upravi in sedanji pomočnik direktorja NPU,” je poročalo Delo in navedlo, da je Penko poslal pobudo za suspenz Črepinka ter odvzem orožja. Zakon o policiji namreč govori o možnosti suspenza uslužbenca policije, če je ta v kazenskem postopku zaradi uradno pregonljivega kaznivega dejanja. leta 2012 je postal pomočnik direktorja NPU-ja: ”Dosedanji vodja NPU Robert Črepinko, ki je doslej opravljal naloge vodenja po pooblastilu generalnega direktorja policije, še naprej ostaja v ožjem kolektivu kot pomočnik direktorja NPU,’‘ so poročali na portalu 24ur. V Dnevniku najdemo informacijo, da je bil Črepinko leta 2018 že dobri dve leti na čelu evropskega centra za boj proti tihotapljenju migrantov. Glede na to, da je sedaj prevzel Twining projekte, lahko sklepamo, da je z Europola potihem prišel nazaj na GPU.

Si bo tudi Robert Črepinko pisal dnevnice in se zabaval po Balkanu? (Foto: STA)

Boštjan Mlačnik je konec junija na čelu NPU zamenjal Petro Grah Lazar, NPU je po pooblastilu vodil do vrnitve razrešenega direktorja Darka Muženiča. Portal 24ur je ob tem poročal, da je bil Mlačnik “tarča” bivšega notranjega ministra Aleša Hojsa, pa tudi poslanca Zmaga Jelinčiča. “Vpletla” sta ga v zgodbo o nezakonitem ravnanju, ker naj bi si kot preiskovalec na NPU izposodil šest tisoč evrov za navidezni odkup droge, denarja pa potem naj ne bi vrnil. Večinski mediji so seveda zaščitniško pisali, da gre za diskreditacijo. Dnevnik je poročal, da je domnevni oškodovanec nekdanji obsojenec in član kriminalne združbe, ki je z orožjem zalagala tako imenovani balkanski kartel v državah zahodne Evrope. “Rečem lahko le, da je Milan Šimek sodeloval z NPU pri odkrivanju narkomanske preprodajalske verige,” je ob zahtevku za popravek določenih navedb napisal Jelinčič in pojasnil, da se je v okviru tega postopka zgodila tudi afera z izposojo in nevračanjem 6000 evrov. Šimek je potrdil, da si je Boštjan Mlačnik dejansko izposodil denar pri njem. V zvezi z njim je bil zaslišan tudi na Specializiranem državnem tožilstvu RS za nadzor pooblaščenih oseb. Mlačnik je po Šimkovih besedah dobil tudi opomin s strani policije, ker je zadrževal uradne podatke v predalu, CD-ju … in je dobil tudi sklep oziroma opomin pred prenehanjem delovnega razmerja. Po naših informacijah pa naj bi Mlačnika pred časom ujeli tudi v določene prisluhe, podrobnejših podatkov zaenkrat nismo dobili.

Z izvedbo Twinning projekta je ministrstvo za notranje zadeve pričelo že leta 1999 – šlo je za pomoči partnerskih držav pri vzpostavitvi učinkovitega nadzora državne meje. “Evropska unija namreč namenja v okviru programov Phare določena sredstva tudi za vzpostavitev ustreznih institucij na določenih področjih, med katera sodijo tudi notranje zadeve,” so na 24ur navedli sporočilo iz ministrovega kabineta. V postopku izbora držav članic Evropske unije sta bili takrat izbrani Nemčija in Avstrija. Agencije za evropsko povezovanje in gospodarski razvoj (AEI), ki se je znašla v središču avstrijske afere, je bila ustanovljena leta 2003 in je od takrat po lastnih navedbah izvedla “250 mednarodnih projektov z 38 partnerji z obsegom financiranja več kot 220 milijonov evrov“. Na AEI je honorarno zaposlenih 50 uslužbencev ministrstva za finance in 15 uslužbencev ministrstva za notranje zadeve – videti je, da so dodobra preučili sistem črpanja sredstev. Kot smo že pisali, obstaja sum netransparentnega finančnega poslovanja in visokih honorarjev zaposlenih. Z vprašanji, ali je avstrijska policija na Koroša naletela v okviru svoje preiskave, smo se obrnili tudi na avstrijsko notranje ministrstvo.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine