Piše: Andrej Žitnik (Nova24tv.si)
Že dolgo je jasno, da si vlada zdravstveno reformo predstavlja kot neko vrsto prerazporeditve stolov centralno-planskega upravljanja z monopolno državno zdravstveno blagajno, ne pa kot neko novo zgodbo, ki bi nas približala nizozemskemu zasebno-javnemu modelu. Osnutek zakona o ZZZS posega v upravljanje zdravstvene blagajne to potrjuje. Ekonomsko-socialni svet (ESS) bo na izredni seji v torek obravnaval osnutek zakona za strukturno prenovo ZZZS, ki med drugim predvideva več sprememb pri upravljanju zdravstvene blagajne. Zmanjšali bi število članov skupščine, namesto generalnega direktorja pa bi bila poslovodni organ zavoda tričlanska uprava.
Erik Brecelj je sicer pred časom dejal, da je navdušen nad spremembami, ki se pripravljajo (potem ko koalicijski poslanci niso bili zadovoljni s preliminarnimi izhodišči zdravstvene reforme, se je začela ustvarjati prenovljena, ki je zaobšla ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana in jo je vodil kar predsednik vlade Robert Golob). Številni člani sveta pa s predlogom kljub temu niso zadovoljni. “V enem stavku: to je popoln odvzem avtonomnosti zavodu in njegova politizacija,” je za N1 povedal eden od njih.
Zakon naj bi veljal od 1. 9 . 2023 in bi ukinil funkcijo generalne direktorice. Namesto nje bi funkcijo upravljanja prevzela tričlanska uprava, kjer bi vlada za največ eno leto imenovala vršilce dolžnosti članov uprave. Torej bo vlada pridobila neposredni nadzor nad ZZZS, kar je skoraj unikum v evropskih zdravstvenih sistemih – izvršilna oblast se v vodenje zavarovalniškega dela zdravstva načeloma ne vtika.
Trenutna generalna direktorica Tatjana Mlakar bi postala v. d. članice uprave ZZZS (ena od treh), in sicer bi bila pristojna za obvezno zdravstveno zavarovanje. Vlada pa bi imenovala še v. d. predsednika uprave in v. d. člana uprave, pristojnega za dolgotrajno oskrbo. Direktor uprave naj bi bil imenovan s strani vlade, kar najbrž pomeni, da bi šlo za operativca blizu Gibanja Svoboda.
Videti je torej, da je primarni razlog za reformo ta, da se zamenja Mlakarjeva, ki je z vlado večkrat prišla v konflikte (en drugemu očitajo neučinkovitost in krivdo za težave zdravstvenega sistema).
Po mnenju nekaterih ta predlog potrjuje sum, da se je ministrstvo priprave zakona o ZZZS lotilo predvsem zato, ker želi zamenjati vodstvo zavoda. Poleg spremembe uprave osnutek zakona predvideva še zmanjšanje skupščine (sedaj 55 članov, po novem predlogu 11 članov) in ukinitev upravnega odbora.
Čeprav bi prvega predsednika uprave izbrala vlada (za eno leto) bi vse naslednje imenovala 11-članska skupščina, vlada pa bi pri tem imela veto – torej bi lahko kandidata zavrnila oz. ne bi podala soglasja, kar de facto pomeni, da bi vsak kandidat na vrhu ZZZS imel blagoslov vladajoče politike. Z zakonom pa bi ministrstvu za zdravje pripadala tudi pristojnost, da sam sprejema odločitve, ki so sicer po zakonodaji v pristojnosti skupščine ali uprave zavoda, saj jim lahko ukrepe predlaga, če pa ga ne bi upoštevali, pa bi jih sprejel kar sam – gre torej za delni prenos pristojnosti ZZZS kar na ministrstvo za zdravje, kjer bi ZZZS postal skoraj nekakšen organ v sestavi.
Videti je torej, da gre za zakon, ki ZZZS še bolj politizira in ga pelje v domeno podaljška oblasti, kar bi lahko pogubno vplivalo tako na integriteto zavoda kot tudi na končni cilj boja proti korupciji pri nabavi zdravstvene opreme.