Delež migrantske populacije se je v Sloveniji od leta 2000 po podatkih OECD skoraj podvojil in znaša že skoraj 20 odstotkov celotne populacije. S tem se uvrščamo v sam vrh držav OECD po deležu migrantov, ki pa so očitno manj delovno aktivni od domače populacije, kot kažejo podatki!
Organizacija za sodelovanje in razvoj je prek družbenega omrežja Twitter sporočila, da so ljudje, rojeni izven države prebivanja, v povprečju v državah OECD leta 2018 predstavljali že 13 odstotkov celotne populacije posameznih držav, medtem ko je povprečni delež leta 2000 znašal 9,5 odstotka. Podatki so zlasti zaskrbljujoči za Slovenijo, kjer se je delež v tujini rojene populacije od leta 2000 do leta 2018 skoraj podvojil in zdaj znaša že skoraj 20 odstotkov vseh prebivalcev.
Pri tem smo se uvrstili tik pod Švedsko, ki je znana po svoji multikulturnosti, skupno pa se je pred Slovenijo uvrstilo le 8 držav OECD. Na samem vrhu je majhna država Luksemburg s skoraj polovico migrantske populacije, sledita pa Švica in Avstralija. Najnižje deleže migrantske populacije imajo Mehika, Poljska in Japonska.
Foreign-born people accounted for 1⃣3⃣% of the population (on avg) in OECD countries in 2018, up from 9.5% in 2000.
Compare across OECD countries⤵️ https://t.co/bwljuRMw7K #Migrants #MigrantIntegration pic.twitter.com/SWrw20B9Dt
— OECD ➡️ Better policies for better lives (@OECD) September 18, 2019
Migranti so delovno manj aktivni od domačinov
Pogosto se kot argument v podporo migracijam poudarja potrebe na trgu delovne sile, ki je ni mogoče zagotoviti z domačimi delavci, ob največjem valu migrantske krize leta 2015 pa so najbolj zagreti fantazirali celo o arabskih kirurgih, astrofizikih in jedrskih inženirjih, kmalu pa je postalo jasno, da je resnica povsem drugačna. Oskrba vsakega nelegalnega migranta nas po izračunu Računskega sodišča stane vsaj 1.963 evrov mesečno. Velik problem predstavljajo tudi migranti iz nekdanjih jugoslovanskih republik in iz Albanije, ko se en član družine zaposli za minimalno plačo, njegovi družinski člani pa ne delajo in pri tem koristijo vse mogoče socialne transferje, z neznanjem jezika pa močno obremenjujejo tudi šolski in zdravstveni sistem.
Delež delovno aktivne, v Sloveniji rojene populacije (Vir: OECD)
Pri OECD so v ta namen izračunali stopnjo delovne aktivnosti populacije, ki je rojena v državi, in populacije, ki je rojena izven države. Podatek je izračunan kot delež zaposlenih in nezaposlenih v starosti med 15 in 64 let. Kot zaposleni se pri tem štejejo vsi tisti, ki so delali vsaj eno uro ali pa so sicer imeli službo, pa so bili odsotni z dela v referenčnem tednu. Nezaposleni so tisti, ki so uradno prijavljeni kot brezposelni, a so na voljo za delo in naj bi bili aktivni pri iskanju delovnega mesta.
Delež delovno aktivne migrantske populacije (Vir: OECD)
Po vsej Evropi so ljudje, rojeni zunaj posamezne države, delovno aktivni v manjši meri kot domača populacija, pa čeprav je bilo včasih prav delo dejanski razlog migracij. V Sloveniji je bilo tako delovno aktivne 74,4 odstotka doma rojene populacije in 72,4 odstotka v tujini rojene populacije. V Nemčiji, kjer so leta 2015 z veliko vnemo vabili bližnjevzhodne nelegalne migrante, je razlika še občutnejša, delovno aktivnih je namreč 79,6 odstotka v Nemčiji rojenih prebivalcev v aktivni starosti in le 72,7 odstotka migrantske populacije.
Rok Krajnc
