Piše: T.B. (Nova24tv)
Aktivisti Pravne mreže za varstvo demokracije praznujejo, ker jim je uspelo pred slovenskim sodiščem, ki ne slovi po neodvisnosti in nepristranskosti, obsoditi samostojnega novinarja portala Prava Luko Perša. Perš živi sicer od skromnih donacij.
V večini demokratičnih in pravnih držav bi obsodbo neodvisnega novinarja obsodili kot nevaren precedens napada na svobodo tiska. A ne, če si levičarska nevladna organizacija, ki se ima celo za “varuha demokracije”. Pravna mreža za varstvo demokracije je pregon preko odvetniške pisarne Zakonjšek usmerjala in celo spodbujala, sedaj pa obsodbo javno praznuje kot velik uspeh za naš pravni red in pluralnost. In to zato, ker je Luka Perš novinarsko “obdelal” še enega levega aktivista, Vuka Ćosića.
Tako imenovana Pravna mreža za varstvo demokracije je v resnici provladna organizacija, ki se finančno napaja iz proračuna in je zasnovana za obračunavanje s tistimi, ki nasprotujejo aktualni oblasti, je v svoji obsežni niti poudaril Štih. Sicer smo o omenjeni organizaciji v preteklosti že večkrat poročali, sodeč po zapisu na njihovi spletni strani pa je razvidno, da je organizacija nastala v letu 2020 v času vlade Janeza Janše.
Organizacije okoli pravne mreže od države pridobile že skoraj 4 milijone evrov
V skupino se je povezalo več nevladnih organizacij, kot so Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC), Amnesty International Slovenija (AI), Danes je nov dan (DJND), Zavod za kulturo raznolikosti Open (Open). Poleg tega pa imajo na spletni strani zapisano, da sodelujejo že z 71 odvetniškimi pisarnami in da so bili doslej uspešni že pri več projektih. Kar je pri slednjem zanimivo, je dejstvo, ki ga je prav tako izpostavil Štih, in sicer, da je njihov zadnji projekt zabeležen v letu 2020: “Na spletni strani se “Dosežki” samooklicanih varuhov demokracije končajo leta 2022. Potem jih več ni, ker ni več nesocialistične vlade in se konvertirajo iz nevladnikov v provladnike.”
Sestavljena je iz organizacij, ki so prejele kar 3,8 milijona evrov iz državnega proračuna. “Pri tem niso navedena sredstva iz tujine, kot so npr. donacije iz sklada Georgea Soroša, niti podpora, ki jo prejemajo od drugih državnih institucij,” poudarja Štih in dodaja, da njihov cilj ni zaščititi posameznika pred državo, ampak v tem primeru “zaščititi polit-aktivista Vuka Ćosića“, ki sicer uživa v upokojitvi, a ima očitno dovolj časa za pravne bitke proti novinarjem.
V enem od svojih projektov je mreža usposobila ljudi za obrambo strateških tožb proti novinarjem, kar jasno kaže na njihov pravi namen – zaščititi privilegirane posameznike, kot je Vuk Ćosić, ki je javnosti postal znan kot vodja mladeničev, ki so pročelje ministrstva za kulturo poleti leta 2021 oskrunili z rumenimi svastikami. Skupaj so že večkrat poskušali utišati kritike iz vrste neodvisnih novinarjev. Drugi izmed njihovih projektov, ki je bil državnega pomena, je prav tako vodil Ćosić, kar kaže na povezave med mrežo in proračunskimi projekti, financiranimi z davkoplačevalskim denarjem.
Ne bi čudilo, če je Ćosića pred sodiščem zastopala prav odvetnica Jasna Zakonjšek, ki je del Pravne mreže za varstvo demokracije. Ta je v preteklosti zastopala tudi Erika Valenčiča, o čemer smo prav tako poročali. Zakonjškova je sicer naši medijski hiši poznana, saj proti njej še posebej rada zastopa svoje stranke.
Kot kaže, pa ima ta zelo dobro zaledje; njen oče je namreč nihče drug kot odvetnik Emil Zakonjšek, član Sodnega sveta RS, ki zaseda mesto predsednika tamkajšnjega disciplinskega organa. Za Zakonjška je znano, da je v dobrih odnosih z najbolj znanim stricem iz ozadja Milanom Kučanom, saj je bil med ustanovnimi člani društva Forum 21. Iz tega razloga tudi ne čudi, da je ravno Zakonjšek tisti, ki je Kučana leta 2007 pospremil na zaslišanje pred parlamentarno komisijo.
Delovanje pravne mreže je jasno usmerjeno v zaščito interesov političnih aktivistov, ki se skrivajo za masko demokratičnega varstva, medtem ko z uporabo proračunskih in pravnih sredstev napadajo neodvisne novinarje in vladne kritike.
