8.9 C
Ljubljana
sreda, 24 februarja, 2021

124 let socialdemokracije: Komunisti (predniki SD) so bili največji nasprotniki socialne demokracije, danes pa se imajo za njihove naslednike!

Socialni demokrati (SD) so pričeli pred nekaj leti zagovarjati, da so bili v osnovi prav oni ustanovitelji socialne demokracije, a zgodovina kaže drugače. Socialni demokrati izhajajo iz takratne komunistične partije, ki je temeljila na popolnoma drugačnih vrednotah. “Do druge svetovne vojne so bili komunisti in social demokrati največji nasprotniki, saj so se borili za isti del volilnega telesa,” nam je povedal evropski poslanec in poznavalec osamosvojitve Milan Zver. Največji paradoks socialnih demokratov v tem trenutku je njihova radikalizacija pod okriljem Tanje Fajon. Stranka s Fajonovo na čelu tako najbolj podpira države, kjer ženske dejansko nimajo osnovnih pravic in so še vedno lahko brutalno umorjene zaradi časti družine. Dodatno pa je potrebno izpostaviti tudi to, da stranka kot je SD še vedno, kot je to počela komunistična partija, težko sprejme ljudi, ki so drugače misleči, čeprav to na ves glas zagovarjajo.

Zametki socialne demokracije so se pričeli leta 1896 z ustanovitvijo Jugoslovanske social-demokratske stranke (JSDS), med vidnimi ustanovitelji pa je bil tudi slovenski pisatelj Ivan Cankar. Leta 1907 se je na listi socialdemokratov aktivno udeležil prvih demokratičnih volitev v tedanji monarhiji in je povezal socialno in narodno vprašanje, slovenski narod pa je videl v družini evropskih narodov. Socialna demokracija je tako nastala kot gibanje, ki na eni strani spodbuja tržno gospodarstvo, po drugi strani pa skrbi za socialne in politične pravice delavcev. Gibanje je temeljilo na solidarnosti, pravičnosti in enakopravnosti, kar je kasneje pomagalo tudi ženskam pri boju za njihove temeljne pravice.

Komunistična partija je bila ustanovljena leta 1937 v Čebinah, kjer so se prvič pričela postavljati nacionalna vprašanja, kot je bilo naprimer ustanovitev federativne republike, protifašistične in narodnoobrambne politike. Komunistična partija je bila tako v tistih časih popolna nasprotnica Jugoslovanske socialne demokratske stranke, saj je temeljila na popolnoma drugačnih načelih, pri katerem je pomembno najbolj izpostaviti dve stvari. Prva je, da je komunistična partija temeljila na socialističnih temeljih, ki podpira plansko gospodarstvo, druga pa je bil nesprejemanje oziroma celo v nekaterih ubijanje drugače mislečih.

Podobnega mnenja je tudi zgodovinar dr. Jože Možina, ki pravi da so Socialni demokrati nasledniki Komunistične partije, ki niso imeli nobene vezi z izvorno social demokracijo. “Komunistična partija je bila najbolj krvoločna grupacija v zgodovini Slovencev, je celo njeno nasprotje, med prvimi tarčami komunistične Varnostno-obveščevalne službe so že leta 1941 bili tudi socialdemokrati,” je zapisal Možina v svojem tvitu in pri tem naštel nekaj imen, žrtev tedanjega sistema. Podobno pravi tudi evropski poslanec, sociolog in avtor knjige Sto let socialdemokracije dr. Milan Zver. Socialni demokrati so idejo o socialni demokraciji prevzeli šele pred nekaj leti. Še pred tem so vztrajno zagovarjali komunistično miselnost, ki pa je socialni demokraciji popolnoma nasprotna. “Leta 1996, ko smo praznovali 100-letnico Jugoslovanske socialdemokratske stranke, oni tega niso jemali kot pomemben datum v zgodovini in se niso oklepali zgodnje socialne demokracije, ampak so še vedno verjeli v komunistično preteklost in ne v social-demokratsko,” je povedal in poudaril: “Morate vedeti, do druge svetovne vojne so bili komunisti in social demokrati največji nasprotniki, saj so se borili za isti del volilnega telesa.” SD je tako šele zadnja leta temu posvetila več pozornosti razvoju socialno-demokratske miselnosti.

“Pred leti so na to tematiko organizirali konferenco, ki jo je vodil Jonas Žnidaršič, kjer so v največji meri uporabili stvari iz moje knjige. Počasi so se tako pričeli sklicevati na Social-demokratsko tradicijo, čeprav so bili v preteklosti njihovi največji nasprotniki,” je še poudaril Zver. V preteklosti je bila tako na eni strani razvijajoča se miselnost o socialni državi, na drugi strani pa demokraciji, katere eden prvih glasnikov je bil Janez Evangelist Krek. “Prvi je konceptualno in praktično povezal narodni in socialni interes, z močnim zadružnim gibanjem pa mu je uspelo ustaviti nazadovanje gospodarstva na slovenskem podeželju,” je zapisal Zver v svoji knjigi 30 let zvestobe Sloveniji. Krek je bil kasneje eden izmed  tistih, ki je vplival na krščansko-socialno gibanje v Slovenije.

V SD v praksi ne sledijo načelom socialne demokracije
Ti dve miselnosti sta se tako obdržali in sta tako utirali pot prihodnosti v Evropi. Iz obeh strani, tako krščansko-socialne stranke kot socialno demokratskega načela so nastale miselnosti o socialni demokraciji, ki so se začele razvijati v Evropi in so še danes temelj, saj v Evropski uniji velja načelo socialne in demokratične države. Slovenija je socialna in demokratična država, kar smo zapisali tudi v ustavo. Za razliko od socialističnih sistemov, socialna demokracija ne temelji na planskem gospodarstvu, temveč temelji na privatni lastnini. V gospodarstvu se tako gibljejo delavci in delodajalci, država pa kot integriran sistem preko fiskalne politike pobira davke, s katerimi na eni strani zagotavlja socialno varnost preko socialnih transferjev, po drugi strani pa zagotavlja javne storitve, kot sta javno zdravstvo in šolstvo.

Med najznamenitejše politične projekte razvijajoče se civilne družbe Slovenije je tako sodila ustanovitev Slovenske demokratične zveze leta 1989, ki je sledila večini vrednot Cankarja in Kreka. “Centralni komite je bil takrat zelo proti socialni demokraciji, takratni šef partije Milan Kučan, ki je ostro kritiziral da je Jugoslavija le pogodbena skupnost, v nastajajoči demokratični skupnosti pa so bili popolnoma proti temu, da bi se odpovedali socializmu in samoupravljanju,” je še poudaril Zver. Medtem ko je v Sloveniji z osamosvojitvijo prevladala socialna demokracija, so tej miselnosti praktično sledile vse slovenske stranke, z izjemo Socialnih demokratov in Levice, ki na nek način še vedno podpirajo plansko gospodarstvo in državno lastnino, hkrati pa višanje davkov, ki na dolgi rok zmanjšujejo prilive v davčno blagajno, s tem pa onemogočajo vzdržnost državne blagajne za socialno državo.

Sara Kovač/Nova24TV

Zadnje novice

Sorodne vsebine