-5.9 C
Ljubljana
petek, 27 decembra, 2024

Znani so nastopajoči na 42. festivalu Melodije morja in sonca 2023

Piše: B. J. 

Organizator festivala Melodije morja in sonca Avditorij Portorož-Portorose objavlja 14 izbranih skladb in izvajalcev, ki bodo 8. julija nastopili na 42. festivalu MMS 2023 (po abecednem vrstnem redu).

Nastopili bodo: Alya Elouissi – Valovim, Ani Frece Hotel za srečo – Razvajenka, Annia – Na pol poti, Bomb Shell – Potujem, BOOOM! – Portoroško sonce, BosaZnova – Običajen par, Boštjan Velkavrh – Za druge in zase, Gregor Ravnik – Torek, Marijan Novina – Zgodba ribiča, RiNa – Ko dan zaspi, Saša Lešnjek – Tipi z jeepi, Simon Vadnjal – Prizma, Stela Sofia – Sebe daj, Žigan Krajnčan & Teo Collori – Jadra; prva in druga rezerva so Radar – Narava in Kiki – Ubožec.

Izborna strokovna komisija – Alenka Godec (pevka, udeleženka festivala), Tadej Tadič (glasbenik, glasbeni producent), Aleksander Radič (predstavnik RTV SLO), Emanuela Montanič Sekulović (glasbenica), Alesh Maatko (zainteresirana javnost), Aleksandra Čermelj (glasbenica, udeleženka festivala) in Andrea Flego (glasbeni urednik in producent, Radio Capodistria) je poslušala in ocenjevala 73 skladb, ki so bile prijavljene na javni razpis za udeležbo, kot tudi skladbe povabljenih avtorjev ali izvajalcev.

Nabor prijavljenih skladb je znova postregel z več kot 70-imi skladbami, kar je vedno in znova spodbuden znak zdravega utripa glasbene scene in odnosa do našega festivala z dolgo tradicijo. Posebno so bili člani komisije pozorni na novosti pri razpisnih pogojih: »Nekoliko spremenjeni razpisni pogoji večini izvajalcem in avtorjem niso predstavljali nikakršnih ovir, kar seveda tudi ni bil namen sprememb, še zlasti tistih o prijavi s končnimi masterji ali miksi, ali pa vsaj začasnimi miksi vendar z že dokončno definiranimi vokalnimi ter inštrumentalnimi linijami in parti – to je bilo nujno potrebno, da bi se pri izbiranju tekmovalnih skladb lahko pravilno odločali in ne ugibali med grobimi demo posnetki ali nedorečenimi glasbenimi izdelki. Nekateri, k sreči res ne številni,  so to letošnjo novost gladko spregledali, a prepričani smo, da jo bodo sčasoma osvojili.«

Kaj pa kriteriji za izbor? »Ker gre za festival pesmi in melodij, so všečnost, izvirnost, prepričljivost in kakovost le-teh prvi in najbolj pomembni kriteriji. Potem pa so tukaj drugi, čisto tehnični aspekti, kot denimo kakovost vokala in sposobnost petja, izvajanja v živo. Vsak festival, še zlasti, če je tudi televizijski dogodek, pa »živi« tudi od gledanosti in od spektakla, zatorej je na koncu potrebno tudi pomisliti na prepoznavnost izvajalcev ter na potencial njihovih skladb pri izvedbi na dan festivala, da bodo obiskovalci in gledalci res imeli kaj videti in poslušati.«

Med prijavljenimi je bilo nekaj skladb tudi v italijanskem jeziku, ena si je tudi prislužila mesto prve rezerve med izbranimi. »Kot vsako leto bi si želeli, da je le teh več in, morda še bolj pomembno, da bi te vnesle v naše primorsko glasbeno dogajanje ne samo zven avtohtonega jezika tega teritorija temveč tudi malo tiste sodobne energije in pestrosti, ki jo italijanska glasbena scena še kako očitno premore.«

Glasbeniki se prijavljajo tudi z različnimi psevdonimi, da bi zaobšli pravilnik. Kako so se s tem soočili? »Pravilnik in prijavnica vsekakor omogočata uporabo psevdonimov, kar je v glasbi pravica vsakega avtorja. A psevdonimi naj bi bili osebna ali umetniška odločitev, ne pa paravan za preseganje dovoljenega števila prijavljenih skladb za posamičnega avtorja, ali pa poligon za druge še bolj bizarne mahinacije, kot smo jim bili letos z začudenjem priča.«

Glede plagiatorstva pa so dodali: »Vse kaže, da se je količinsko vročica plagiatorske noči vendar nekoliko polegla, kar je prav dobrodošla prognoza. Žal pri nekaterih še ni popolnoma izginila, a upanje zadnje umre in morda je čas najboljše zdravilo.«

Slovenski glasbeniki se zelo radi spogledujejo z dalmatinskim melosom. Kako se to odraža pri prijavljenih skladbah za MMS? »Pri festivalu MMS lahko včasih ime zavaja, saj element morja in sonca še ne pomeni, da je nujno potrebno navdih in predvsem melos poiskati na karibskih plažah ali pri klapah s pogledom na Kornate ali pa nizati navidezno primorsko-istrske izraze – ravno tako velja za Sanremski festival, kjer niso vse pesmi o cvetličnih aranžmajih. Poletje in morje je možno tudi veliko bolj subtilno priklicati ali upodobiti, kar so najboljši avtorji uspešnic v zgodovini festivala tudi mnogo krat uspešno storili. Obenem pa ime MMS vendar tudi jasno pove, da ne gre za Splitski ali folklorni festival.«

Ob koncu izbora so člani izborne komisije zapisali še popotnico za naslednji festival MMS 2024. »Skupina Prizma je pela”Pogum”, Marko Brecelj je pel “Same prave stvari”, Big Foot Mama so peli “Mal’ zabave” in Zmelkoow so peli “Megahit”: znotraj teh štirih pojmov oz. naslovov, z malo morja in sonca, bo zagotovo kaj dobrega zacvetelo za MMS 2024!«

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine