Piše: Nova24tv.si
Premierjeva partnerka je na socialnem omrežju Instagram napadla temeljno sestavino “slovenskega zajtrka”, maslo, ki ga je povezala s srčno-žilnimi boleznimi, med drugim tudi z debelostjo. Pa je maslo res pravi krivec za zdravstvene težave Slovencev? In zakaj je Tina Gaber v preteklosti promovirala vegansko majonezo?
“70 % Slovencev ima povišan holesterol, 50 % krvni tlak, imamo več kot 200.000 sladkornih bolnikov, stopnja debelosti pri otrocih se je v zadnjih tridesetih letih povečala za 300 odstotkov, vodilni vzrok smrti prebivalcev Slovenije so še vedno bolezni obtočil – srčni infarkt, možganska kap in odpoved srca … in mi se hvalimo, da letno pridelamo 2.456 ton masla!? RESNO? Bravo, majstri! Roka!” je zapisala Tina Gaber.
Premierjeva partnerka je sicer znana zagovornica veganstva in živali. V preteklosti se je predstavila kot zagovornica ljubljanskih nutrij, celo medvedov. Zapletla se je tudi v spletni dvoboj zaradi uporabe usnja v modni industriji. Tokrat je na socialnem omrežju X celo napadla objavo vladnega urada za komuniciranje. Tako je bila videti objava:
Aktivizem premierjeve partnerke se zdi usmerjen zgolj proti maslu, ne pa proti ostalim visokomaščobnim živilskim produktom. V preteklosti denimo ni imela nobenih težav s promocijo veganske majoneze, narejene na podlagi sončničnega olja. Ki pa je mimogrede semensko olje in po nekaterih raziskavah negativno vpliva na zdravje.
Maščobe kot take, ne samo maslo, so dolgo veljale za primarni vzrok nastanka srčno-žilnih bolezni. Danes konsenz o tem ne obstaja več. Uradna znanost zmerno uživanje maščob celo priporoča, saj predstavljajo vir energije, vsebujejo pa tudi, kot navaja NIJZ, “nujno potrebne (esencialne) maščobne kisline in v maščobah topne vitamine (A, D, E, K)”. Kot eksplicitno škodljive so obveljale zgolj “transmaščobe”, ki so zdravju dokazano škodljive, saj se jih povezuje z razvojem srčno-žilnih bolezni. NIJZ priporoča, da se zato uživanje teh omeji.
Nizkomaščobne diete niso izboljšale javnega zdravja
Promocija nizkomaščobnih diet se je v zadnjih letih znašla pod velikim vprašajem. Vsesplošna opozorila, naj pri prehrani v veliki meri zmanjšamo količino maščob, niso prinesla želenih učinkov. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da se je pojavnost debelosti pri odraslih po vsem svetu (od leta 1990) podvojila, pri mladostnikih pa celo početverila.
Še več, nekatere študije jasno kažejo, da priporočila zmanjšanja vnosa maščob v prehrani niso imela občutno pozitivnega učinka na izboljšanje srčno-žilnega sistema. Študija, ki so jo zasnovali Howard in drugi (TUKAJ), je prišla do naslednjega zaključka:
“Prehranska intervencija, ki je zmanjšala skupni vnos maščob in povečala vnos zelenjave, sadja in žitaric, ni bistveno zmanjšala tveganja za koronarne srčne bolezni, možgansko kap ali bolezni srca in ožilja pri ženskah po menopavzi ter je dosegla le zmerne učinke na dejavnike tveganja za bolezni srca in ožilja.”
Slovenski zajtrk ali slab življenjski slog?
Razvoj debelosti, visokega krvnega tlaka in sladkorne bolezni so poleg prirojenih dejavnikov povezani predvsem s slabim življenjskim slogom in ne z maslom kot takim. Vzroke za razvoj bolezenskih stanj gre bolj kot v posameznem živilu iskati v prekomernem uživanju kalorij, pomanjkanju gibanja in zdravju škodljivih razvadah.
