Piše: Andrej Žitnik (Nova24tv.si)
Prvi dan novega leta je postregel z dvema skrajnostima: z intervjujem predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, v katerem kritizira kapitalistično miselnost podjetnika Joca Pečečnika, in novoletnim koncertom dunajskih filharmonikov, na katerem je bila med petičnimi gosti prav Urška Klakočar Zupančič.
Slovenski levičarji so res neverjetni, ko gre za sprenevedanje in podajanje zgrešene miselnosti. Doma raje prodajajo zgodbe o izkoriščevalskem kapitalizmu, daleč stran od slovenske javnosti pa uživajo njegove dobrobiti. Milan Kučan tako ni edini, ki se zavzema za javno zdravstvo v Sloveniji, zdravi pa se v turbo kapitalistični Švici, temveč je pri nas takih primerov cel kup. Še najbolj bo ta razkorak evidenten in patetičen kmalu v Dražgošah, ko se bodo zagovorniki socializma in rdeče zvezde tja pripeljali v petičnih nemških limuzinah in terencih.
Danes je za ta kontrast med eno in drugo paradigmo poskrbela kar predsednica zakonodajne veje oblasti Urška Klakočar Zupančič. V intervjuju za Siol je obračunala s podjetnikom Jocom Pečečnikom. Na njegov očitek, da bi morala premier Robert Golob in vlada razmišljati manj socialistično, je odgovorila: “Podjetništvo in gospodarstvo sta izjemno pomembna, ampak v tem okviru so najpomembnejši ljudje. Najprej je treba poskrbeti za njihovo socialno varnost. Delo ni več le produkcijsko sredstvo, s katerim podjetniki in gospodarstveniki ustvarjajo dobiček, delo so ljudje z vsemi svojimi težavami, tesnobo, družinskimi težavami in podobno. Upam, da bodo gospod Joc Pečečnik in njemu podobni začeli razmišljati malo manj kapitalistično.“
Miselna zmeda
Prav na novega leta dan je na Dunaju potekal tradicionalni novoletni koncert Dunajskih filharmonikov, že 65. po vrsti. V ospredju so bile skladbe klasičnih skladateljev Josefa in Eduarda Straussa. Med povabljenimi je bila tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki se je udeležila koncerta na povabilo predsednika avstrijskega parlamenta Wolfganga Sobotke. Naj omenimo, da so okoli Klakočarjeve sedeli sami petični gosti – takšni, ki bi morali po njenem mnenju razmišljati manj kapitalistično. Ljudje, ki so s svojim delom ustvarili bogato družbo in delo razumejo dovolj dobro, da uspejo delavce plačevati bolje kot v Sloveniji. Na Zahodu torej niso brez razloga visoko na družbeni lestvici in cenjeni.
Intervju na Siolu je opazil tudi komentator dr. Žiga Turk, ki je dejal, da smo “videli že marsikaj, ampak take restavracije socializma, na vseh koncih, pa še ne. Težava Slovenije je, da ima premalo ljudi meščanske, kapitalistične vrednote.“ Komentiral je tudi koncert Dunajskih filharmonikov, ki se ga po njegovem spominjamo kot kulturnega vrhunca, ki ga je zahodna civilizacija dosegla pred prvo svetovno vojno in ki ga uteleša cesarski Dunaj. Po tem je šlo samo še navzdol. Z drugimi besedami, pridobitve revolucije, kakršne zagovarja naša predsednica DZ, so uničile kulturo, skozi katero se je danes udejstvovala Klakočarjeva. Melodije Straussa so “odmev spomina na tisto, kar smo nekoč imeli, pa smo po poti v napredne čase izgubili. Pa se tega vsakega 1. 1. spominjamo kot nekakšne zadnje večerje.”
