Piše: Gašper Blažič
Priznam, da res ne vem, kaj se ta trenutek dogaja z eno najbolj razvpitih svobodnjaških poslank.
V mislih imam tisto, ki je bila v 90. letih prepoznaven obraz televizije POP TV (podobno kot malo kasneje tudi Nataša Pirc Musar, ki je na našo največjo po(m)p televizijo presedlala z nacionalne RTV). A z mediji se menda ne ukvarja več – no, razen kot inkvizitorka. Nekateri viri vedo povedati, da ji je nekdo zagrozil s smrtjo, vendar ni znano nič drugega. Ne bi pa se čudil, da bi zapisali, da ji je s smrtjo grozil kar avtor glose, ki jo pravkar berete. Če je Demokracija zmožna nanjo napopati cunje iz militaristične kolekcije Hugo Boss, potem je menda zmožna tudi ubijati. Če ne ravno z nožem, pa s komentarji.
To ve tudi Brincelj, pardon, Simon Maljevac, ki je na spletni strani našega tednika prebral menda skrajno lažnivi pamflet Petra Jančiča o tem, kam izginja denar za dolgotrajno oskrbo. Seveda, kdo bo pa to objavljal, razen desničarskega propagandnega trobila? Glede na pravičništvo ministra za solidarno prihodnost me ne preseneča, da je revija Jana za Slovenko leta nominirala kar celoten Inštitut 8. marec. Ne samo Nike Kovač, ki ji je medtem že zmanjkalo konzerv oziroma paštet, iz katerih bi lahko skočila.
Vseeno pa mislim, da si Inštitut 8. marec zasluži to priznanje, ne glede na to, ali je beseda »inštitut« moškega ali ženskega spola. Ali pa katerega od preostalih 70 spolov. Glavno je, da je tovariš minister Simon Maljevac v času, ko še ni bil minister, izdal inovatorski priročnik za ritolizništvo. Prepričan sem namreč, da bi moral za ta dosežek prejeti najmanj Nobelovo nagrado, saj je njegov patent vsaj v frazeološkem smislu zelo uspešen v slovenskem prostoru. Celo sladoledarjem je ob tem priročniku nerodno.
Verjetno se je tudi sedma sila s POP TV oziroma 24(k)ur lotila svoje nekdanje sodelavke Tamare – tako rekoč vsakodnevno lansirajo rezultate njene inkvizicijske preiskave opozicijskih strank. Tomás de Torquemada je ponosen nanjo.
