Piše: Gašper Blažič
Priznati moram, da našega daleč najbolj solidarnega ministra Simona Maljevca nadvse občudujem. Njegovo ministrstvo je že po imenu čisto nekaj posebnega, ukvarja se namreč s prihodnostjo, zaradi česar zadnje čase spet vneto gledam filme iz franšize »Nazaj v prihodnost«.
Ponuja nam dolgotrajno oskrbo, ki je vidna približno toliko kot cesarjeva nova oblačila (no, plačati pa jo je treba vseeno, te stvari niso zastonj). In navsezadnje če Robert Golob velja za vrhuuunskega menedžerja, potem je Maljevac vrhuuunski inovator. Kot soustanovitelj znanstvenega zavoda Inštitut 8. marec, ki je sicer bolj feministično zasnovan, je izdal tudi priročnik o tem, kako lahko zadnjo plat uporabiš v funkciji sladoleda. Saj veste, »leasing« pa to.
Ampak to je bilo še pred njegovim prihodom v vlado. Sedaj je tisti, ki s pozicije oblasti bojuje razredni boj in predstavlja glavnega vladnega pokrovitelja vseh prireditev, ki imajo kakršnokoli zvezo s Parado ponosa – kar sicer nima kaj dosti zveze s Putinovimi vojaškimi paradami, a vseeno. Kot takšen pa tudi poziva k podpori Gazi in Palestincem nasploh, češ da smo na pravi strani.
Zato imam predlog: vse slovenske organizacije, ki pokrivajo področje LGBT, naj v prihodnje organizirajo parado ponosa kar v sami Gazi ali kjerkoli med Palestinci. Urška K. Z. bo lahko uprizorila svojo plesno točko z opico, Nika K. bo pokazala, kako se je treba »fajtat«, medtem ko bo naš Simon lahko promoviral arabski prevod svojega »sladolednega priročnika«. Sicer pa bi bilo najbolje, če na tovrstni dogodek odide kar celoten slovenski državni vrh. Se pa bojim, da bi Slovenija ostala obglavljena, predvsem če bi naši izvoljeni predstavniki kljub dobrim namenom doživeli veličasten, a ne prostovoljen skok s kakšne stolpnice. Vendar obstaja rešitev: red bull ti da krila. Vsaj takšna, kot jih ima golob …
