Piše: Gašper Blažič
Ali imate tudi vi občutek, da nekateri živijo v vzporednih resničnostih? Denimo predsednica republike, ki je po svojih krokodiljih solzah v Evropskem parlamentu zaradi domnevnega izraelskega sistematičnega iztrebljanja Palestincev potočila nekaj krokodiljih solz še v Kočevskem rogu. Pa še to en teden prezgodaj.
Menda ima na dan, ko je vsakoletna komemoracija v Kočevskem rogu, druge obveznosti. Zato je prijazno sprejela vabilo dežurnega veterinarja z ministrstva za obrambo, naj si ogleda »umazane živali« (po Jerneju Štromajerju) takrat, ko zraven ne bo ljudi. Kajti isti dežurni veterinar prav tako živi v vzporedni resničnosti – govori namreč o tem, da je zelo pietetno poskrbel za posmrtne ostanke iz brezna Pod Macesnovo gorico, čeprav verjetno o njih razmišlja kot o živalskih kadavrih. Podobno kot tisti mulec, ki je nedavno na pamet recitiral zloglasno pesmico rdečezvezdnice Svetlane – in očitno mu je, čeprav je bil »moker pod streho«, kar dobro šlo. Verjetno je imel v mislih, da bi vlado opozoril, naj hitro sprazni brezna, kajti pripraviti je treba prostor za nova trupla. Da bo Slovenija lepša in bolj čista.
No, da ne govorim o vzporednem svetu naše vlade in koalicije. Ob tretji obletnici njihovega prihoda na oblast sem poslušal njihove samohvalospeve in se spraševal, kje vendar živijo, ko trdijo, da je Slovenija že tako rekoč Indija Koromandija, odkar so prišli na oblast. A verjeti jim je treba na besedo, da so oblečeni v nova oblačila, tudi če bi na tiskovno konferenco prikorakali nagi. Tako ali tako pa jih zbor režimskega tiska ne zna spraševati drugega kot o »desnem populizmu«, ker tudi sam živi v vzporednem svetu, podobno kot največji slovenski dobrotnik Denis Avdić. Nedolžna žrtev nacionalistične barabe, avtorja vrstic, ki ste jih pravkar prebrali.
