Božični ‘Kurzschluss’ jerneja štormajerja preziram in obsojam – na celi črti! Živi in pusti živeti, ti SD-jeva umazana žival!
Ne stavim na ponovno božje vstajenje, niti nisem bil/nisem član nobene partije, pa se vseeno sprašujem, le kaj so kristjani slabega storili v tem kratkem življenju tako in drugače ubogega jerneja štormajerja, da pri rosnih 32-ih nosi v sebi tako zavržno ogaben odnos do krščanskega praznika v spomin na rojstvo Jezusa Kristusa. Do Božiča, Božičnega vzdušja, ki še posebej (op.a. praktično vsem) otrokom Sveta privabi nasmeh na obraz in veselo pričakovanje…
Tu ne gre zanemariti pomembnega dejstva, da imenovani ‘partijski omladinac’ ni imel zavednega stika z bivšo titovo udbokomunistično diktaturo na tleh današnje RS, ki je drugače mislečim, med njimi še posebej kristjanom in njihovim duhovnikom sistematično kršila človekove pravice, kjer ne gre spregledati genocidne zapuščine titovih komunističnih klavcev, ki so širom RS za seboj za/pustili več kot 100.000 izvensodno poklanih trupel drugače mislečih, med njimi tudi majhnih otrok, vse nečloveško zagrebenih v več kot osemsto! prikritih grobiščih…
Vso ogabno zavrženost v privzemu življenjskih simpatij do dejanj titovih komunističnih klavcev in dejanj njihovih post/udbovskih naslednikov, je SD-jev štormajer zaužil z nizkotno (vsešolsko) indoktrinacijo javnega šolstva, kjer mu niti akademska izobrazba ‘širnega Sveta’ ni dala potrebne širine/višine videnja preko njemu ljubega domačega svinjskega plota udbokomunističnega dvorišča.
Ne dvomim, da imenovani – pomislite – akademik v negovanju/simpatiziranju ogabne udbokomunistične zanikrnosti ni dojel temeljnega sporočila ustavne odločbe št. U-I-109/10-11 z dne 26. 9. 2011, ki je med drugim v tč. 16 zapisalo tudi, citat:
»Oblastno izražanje priznanja totalitarnim režimom, ki so v 20. stoletju pretresali Evropo in vodili k milijonom žrtvam in sistematičnim kršitvam človekovih pravic, je v nasprotju z zavzemanjem za spoštovanje človekovega dostojanstva, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter drugih vrednot, ki jih delijo sodobne evropske ustavne demokracije. V preteklih letih so tudi različne evropske institucije sprejele dokumente, ki obsojajo totalitarne režime, kot so nacizem, fašizem in komunizem. Omeniti je treba Resolucijo št. 1481 Parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 25. januarja 2006 o potrebi po mednarodni obsodbi zločinov totalitarnih komunističnih režimov in Resolucijo Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu. V teh resolucijah je poudarek predvsem na spominu in izkazovanju spoštovanja konkretnim usodam posameznikov, ki so v totalitarnih režimih, kamor sodi tudi komunistični režim pod vodstvom Josipa Broza Tita, na lastni koži izkusili kršitve človekovih pravic v kazenskih ali drugih postopkih oziroma sta jim bili zaradi protipravnega trpljenja bližnjih povzročeni huda žalost in bolečina. Žrtvam vseh totalitarizmov morajo oblastni organi na vseh ravneh izkazovati, če že ne aktivno sočutje, razumevanje in priznanje za njihovo trpljenje, pa vsaj pasivno spoštovanje z opustitvijo ravnanj, ki so nezdružljiva s temeljnimi ustavnimi vrednotami in za katera je mogoče vnaprej predvidevati in pričakovati, da bodo povzročila novo prizadetost. (op.a. odebelil F.T.) Tudi Državni zbor Republike Slovenije je v Deklaraciji o seznanitvi z Resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu z dne 2. aprila 2009 (Uradni list RS, št. 84/09 – DeReEPEZT) med drugim zapisal, da s sprejetjem te deklaracije izraža “spoštovanje do vseh žrtev totalitarnih režimov” ter da si bo “prizadeval, da se tragična dejanja in delitve med 2. svetovno vojno in v času enopartijskega socialističnega sistema po njej ter njihove posledice pomnijo kot zgodovinska dejstva, ki naj ne povzročajo novih delitev, nasprotovanj in sovraštev.”
Nedvomno velja, da je tovrstni postudbovsko indoktrinirani SD-jev aparatčik element v RS vseprisotne negativne proudbovske selekcije umazanih živali, za katero objektivno velja – če bi le imela možnost – bi ponovno množično klala drugače misleče Slovence, jih v tisočih še žive metala v naknadno minirana kraška brezna ali pa še žive v tisočih za/zidala za 12-timi pregradami v opuščenih rudniških rovih…
Saj ni res, pa je… Deja-vu!* (* že videno…)
Franc Trunk, Portorož
