Piše: G. B.
Izšla je nova številka revije Demokracija! V njej objavljamo, kako na lokalnih volitvah najbolj odmeva spopad za županska in svetniška mesta v mestnih občinah. Bodo te volitve odpihnile Zorana Jankoviča? Ljubljana v vsakem primeru potrebuje osvoboditev – trenutno je namreč obdana z mafijsko bodečo žico. Predstavljamo številne pozitivne novosti, ki jih prinaša interventni razvojni zakon in nove poskuse levičarjev, da bi ga uničili. Robert Golob je dokazano lagal in z lažmi tudi nadaljuje v bodoče, čeprav je jasno, da mu v Romuniji niso ukradli identitete. Pogovarjali smo se s kandidati za župane mestnih občin Maribor in Celje. Katja Koren in Bojan Šrot sta predstavila svoje prioritete za razvoj teh dveh občin. Z Demokracijo boste vedeli več!
V prestolnici se za županski stolček poteguje 15 kandidatov. Zoran Janković, ki mesto vodi že dve desetletji, po anketah ostaja v vodstvu, a močna konkurenca nakazuje verjeten drugi krog 29. novembra. Zgodovinski podatki ob tem potrjujejo, da imajo v odločilnem krogu prednost prav izzivalci – še posebej, ko volivci začutijo resnično priložnost za spremembo. Stranka SDS in sorodne politične sile (Demokrati, SLS) stavijo na arhitekta in urbanista Aleša Vrhovca, ki nastopa s sloganom »Ljubljana. Drugače.« Kot rojen Ljubljančan s skoraj štirimi desetletji izkušenj v stroki opozarja na odtujenost mesta ter poudarja, da megalomanski projekti, sumi klientelizma, korupcija in naraščajoči strah pred nasiljem niso več sprejemljivi. »Nehati je treba z lažjo, da smo Jankoviću kar koli dolžni. Mesto potrebuje upravnika, ne dvor in vladarja,« je jasen Vrhovec. Njegov program v ospredje postavlja dostopna stanovanja (prek javne in zasebne gradnje ter najema z možnostjo odkupa), takojšnjo ustavitev spornih projektov (kanal C0 do celovite presoje, sežigalnica, prenova tržnice), višjo stopnjo varnosti, urejenost ulic in kulturi vključevanja občanov.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Odstraniti bo treba mafijsko bodečo žico okoli Ljubljane
Očitno je torej, da je tranzicijska levica odločena, da obdrži Ljubljano v svojih rokah, tudi če bo treba Zorana Jankovića vreči čez ramo. Pri tem je neverjetno, kakšnih propagandnih podlosti se poslužujejo nekateri, ki naj bi bili politični analitiki. Tako smo denimo pri Reporterju lahko zasledili modrovanje Primoža Cirmana in Silvestra Šurle o tem, kako v zadnjem času po evropskih državah na volitvah padajo »prijatelji Janeza Janše«. Med njimi navajata tudi Aleksandra Vučića, zdaj že nekdanjega srbskega predsednika, ki se je v preteklosti skušal zbliževati z Evropsko ljudsko stranko, vendar je veliko preveč odvisen od domačih botrov, ki se veliko bolje razumejo z ruskimi zavezniki. Toda fotografija z rokovanjem Janše in Vučića ne dokazuje ničesar, saj gre morda za kakšen državniški obisk. Znano je, da je Vučić snubil Zorana Jankovića, naj prevzame vodenje srbske vlade – in to ne samo enkrat -, medtem ko se je Janković hvalil z imuniteto, ker je nasprotnik Janše. In navsezadnje je bil Janković tisti, ki je Vučića javno podprl v najbolj kritičnem trenutku.
Intervjuja: Katja Koren in Bojan Šrot
»Šport me je naučil discipline, vztrajnosti in poštenega odnosa do drugih. Naučil me je tudi, da ob težavah ne pomaga iskati izgovorov, temveč je treba najti način, kako jih premagati. Čeprav je smučanje individualen šport, sem dobro vedela, koliko ljudi stoji za vsakim rezultatom. Podobno je pri vodenju. Moja naloga je postaviti cilj, povezati pravo ekipo in prevzeti odgovornost. Prepoznavnost lahko odpre pogovor, zaupanje za vodenje mesta pa si moram pridobiti s tem, kar znam in predlagam danes,« je v intervjuju za Demokracijo povedala Katja Koren, ki se poteguje za župansko mesto v Mariboru, nekdaj pa je navduševala v belem cirkusu.
»Ponosen sem na to, da kandidiram tudi s podporo SDS. To je državotvorna stranka z odlično organizacijo in široko terensko mrežo, ki jo vodi predsednik, ki je ne samo predsednik, ampak tudi državnik; to ni vsak politik. In verjamem tudi, da bo v tem mandatu z roko v roki s slovensko vlado, ker je desna koalicija, možno lažje rešiti marsikateri problem, ki nas v Celju trenutno tare. Žal so bila minula štiri leta zamujena in izgubljena. Čeprav smo v predvolilnem času poslušali kandidate, kako imajo odprta vrata na ministrstvih in kako bodo pripeljali ne vem koliko denarja v Celje, se to ni zgodilo. Pravzaprav se je v tem mandatu zgodil razvojni zastoj. Pri razvoju je pa tako, da če ne greš naprej, ampak stopicaš na mestu, te drugi prehitijo,« pa je v intervjuju povedal Bojan Šrot, ki kandidira za celjskega župana.
Vladajoča koalicija ZA interventni razvojni zakon
Ministrstvo za finance ocenjuje dinamični učinek na približno 647 milijonov evrov letno (okoli 0,83 odstotka BDP), kar je blizu ocene Mednarodnega denarnega sklada. Statična ocena je višja, vendar pa statični modeli zanemarjajo, da nižji davki spodbujajo aktivnost, investicije in potrošnjo. Vlada tudi zagotavlja, da bodo pokojnine redno izplačane in da socialne pravice ostajajo. Potrebni prihranki (300–350 milijonov) bodo prišli iz racionalizacije porabe in rasti, ne iz socialnega razkroja, kot bi to radi prikazali nasprotniki razvojnega zakona. Kapica se nanaša na majhen del najbolje plačanih, medtem ko znižanje DDV na hrano in olajšave za samozaposlene ter kmete koristijo širokemu sloju prebivalstva. Tisti, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost, že zdaj plačujejo nesorazmerno veliko. Dolgoročno močnejše gospodarstvo prinaša več davčnih prihodkov, ne manj.
Golob dokazano ujet na laži v primeru romunskega računa
V zadnjih dneh je v središču pozornosti zgodba o romunskem bančnem računu na ime Roberta Goloba. Zgodba o računu pri romunski podružnici banke Raiffeisen se je pojavila že pred parlamentarnimi volitvami 2022. Golob je govoril o kraji identitete, zdaj pa so dogodki v začetku novembra prinesli nove elemente, ki postavljajo pod vprašaj njegove dosedanje razlage. Policija (novogoriška enota v sodelovanju z romunskimi organi) je zaključila preiskavo in ugotovila, da zbrani podatki ne potrjujejo utemeljenega suma kaznivega dejanja zlorabe identitete. Utemeljenega suma zlorabe identitete torej niso potrdili. Tožilstvu so poslali poročilo, na tožilstvu pa so zdaj naslednje odločitve. Golob je več let javno zatrjeval, da računa ni odprl, da gre za krajo oziroma zlorabo identitete, da je bil naveden napačen naslov (Kromberk 72) in da na računu ni bilo transakcij. Račun je banka zaprla januarja 2022. Te trditve so bile del njegovih odgovorov na poslanska vprašanja in del njegovih javnih nastopov.
Republikanski poraz, kot ga še ni bilo
Po šokantnem porazu, ko vsi glasovi še sploh niso prešteti, je težko narediti kakšno natančnejšo analizo volilnih rezultatov. To republikanske stratege še čaka v prihodnjih tednih. Mnogi šokirani republikanci na prvo žogo krivijo volilne goljufije in vpliv množičnih migracij, tako zunanjih kot tudi notranjih. Glede slednjih menijo, da so konservativne države s svojo uspešno fiskalno politiko sprožile notranje delovne migracije iz gospodarsko stagnirajočih liberalnih držav, ti notranji migranti pa so okrepili demokratsko volilno bazo v okolju, kamor so se priselili. Ti očitki deloma držijo, vendar njihov vpliv na volitve ni niti približno tako odločilen, da bi pripeljal do tako hudega poraza. Glavni razlog za poraz je v tem, da je predsednik Trump opustil svojo agendo, ki ga je pripeljala v Belo hišo. Na to sem tudi opozoril v članku v Demokraciji prejšnji mesec. Trumpova agenda je bila »America First« (Najprej Amerika). Trump pa se je v zadnjih dveh letih zapletal v carinske in gospodarske vojne ter prepire ne le s tradicionalnimi nasprotnicami, kot je Kitajska, pač pa tudi z zaveznicami, kot so evropske države in Kanada. Na koncu se je vpletel še v vojno na Bližnjem vzhodu.
Tretji strokovni posvet o reformi šolstva: »Enake možnosti, ne pa nujno enaki rezultati«
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino je 3. novembra potekal tretji od desetih načrtovanih strokovnih posvetov v okviru priprave celovite reforme vzgoje in izobraževanja z naslovom »Enake možnosti, ne pa nujno enaki rezultati«. Posvet je bil namenjen trem pomembnim področjem šolskega sistema. Udeleženci tretjega strokovnega posveta so govorili o prepoznavanju in spodbujanju nadarjenosti, obravnavi otrok s posebnimi potrebami ter vključevanju otrok priseljencev. Razprava je pokazala široko soglasje o potrebnih spremembah in nadgradnji obstoječih rešitev, hkrati pa je odprla nekatera vprašanja, o katerih bo potreben nadaljnji strokovni razmislek. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino (MIZM) je k sodelovanju povabilo predstavnike pedagoške stroke, med njimi ravnatelje, učitelje in druge strokovne delavce, pa tudi strokovnjake in druge ključne deležnike s področja vzgoje in izobraževanja. Sodelovali so tudi predstavniki Dijaške organizacije Slovenije. Posvet je moderirala Maja Krušič Šega, razprava pa je bila zaradi številnih predlogov in različnih pogledov obsežna.
V novi Demokraciji vabimo branju komentarjev naših urednikov, novinarjev ter zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili Metod Berlec, Jože Biščak, Petra Janša, Lucija Kavčič, Gašper Blažič, Matevž Tomšič, Stane Granda in Štefan Šumah. Svoje tribune pa so prispevali Janez Juhant, Andrej M. Poznič, Petro Beshta in Anton Olaj.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
