Piše: mag. Marinka Kurilić, iniciativa Tržnice ne damo
V medijih smo zasledili zapis, da minister za infrastrukturo in energetiko g. Jernej Vrtovec želi pritožbe stranskih udeležencev v velikih infrastrukturnih projektih. “Nedopustno se mu namreč zdi, da lahko neka civilna iniciativa, ki ima le nekaj članov, zaradi izključno lastnega interesa s pritožbami blokira strateški interes države in gospodarstva…” in meni, “da bi spremembe zakonodaje lahko šle v smeri, da se dodatno opredeli, kdo ima pravico, da izpodbija neki projekt, in natančno določi, kaj je javni interes. Mogoče je tudi določiti, da pritožbe ne zadržijo postopka izdaje gradbenega dovoljenja.” (citiramo zapis MMC RTV SLO, STA 3. 11. 2026)
Menimo, da minister Vrtovec ni seznanjen z zakonodajo in ignorira tudi Aarhuško konvencijo
Aarhuška konvencija opredeljuje delo civilnih iniciativ. To konvencijo je podpisala tudi Slovenija in je obvezujoča. 6. In 7. člen Aarhuške konvencije določata sodelovanje javnosti pri okoljskih projektih in 9. člen ji zagotavlja pravno varstvo.
Civilna iniciativa Tržnice ne damo si že polnih dvajset let prizadeva za ohranitev tržnice in je proti gradnji garažne parkirne hiše pod osrednjo ljubljansko tržnico, ki je nepotrebna in škodljiva v tem prostoru. V času delovanja smo bili izločeni iz priprave pri planiranju in vključevanju okoljskih projektov v prostor, V vseh teh letih smo pridobili spoznanja in izkušnje, ki jih bomo poskusili razložiti v nadaljevanju.
Menimo, da gradbeno dovoljenje za tretjo razvojno os v Novem mestu ni padlo zaradi civilne iniciative, ampak je padlo zaradi protiustavne Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Vedeti moramo, da je Golobova vlada decembra 2025 v nasprotju s priporočili Službe vlade za zakonodajo in priporočili WHO sprejela novo (le delno popravljeno staro) Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (varuh človekovih pravic v letnem poročilu 2025 že opozarja na njeno protiustavnost) – zaradi navedenega bo v bodoče spet razveljavljeno marsikatero gradbeno dovoljenje.
Rešitev je, da v skladu s priporočili WHO in pravom EU vlada čimprej sprejme ustrezno Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
Vsekakor bi morala vlada, oziroma pristojne službe začeti razčistiti svoje delo in izboljšati svoje odločanje, ki mora biti strokovno, skladno s predpisi in pravom EU in sicer:
– pri sprejemu predpisov. Vsekakor je potrebno pregledati vse predpise in jih poenostaviti ter izločiti ponavljajoče in dvoumne.
– v postopkih izdaje mnenj kot mnenjodajalci: Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) in drugi; uradniki navedenih organov bi morali pokazati večjo strokovnost, ne pa da popolnoma nekritično sledijo naročilom investitorja, potem se nam dogajajo projekti kot npr. v Ljubljani: kanal C0, sežigalnica, Garažna hiša pod ljubljansko tržnico….
– v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj Upravne enote in MOP bi morali uradniki pokazati večjo strokovnost in zahtevati angažiranje neodvisnih izvedencev.
V Gradbenem zakonu je natančno določeno, kdo lahko izpodbija gradbeno dovoljenje. To je lahko Civilna iniciativa z najmanj 200 oz. 500 člani za projekte z vplivi na okolje, torej nikakor ne gre zgolj za nekaj posameznikov. To kar je zaokrožilo po medijih glede CI in mnenja vlade je torej čista nebuloza. In to pred lokalnimi volitvami!
Civilne iniciative so onemogočene v samem začetku priprave okoljskih projektov zato posledično (v nekaj odstotkih) “padajo” gradbena dovoljenja. Nasprotovanj bi bilo veliko manj, če bi se javnost vključila že v sami pripravi okoljskih projektov. Večina projektov pa se realizira zaradi uradnikov na UE in MOP (prej MNVP), ki popolnoma nekritično sledijo naročilom investitorja in so v nasprotju z mnogimi predpisi, pravom EU in pravili stroke; kar je in bo dolgoročno škodljivo za državo.
