Utrip bil živ je bolj kot ponavadi,
se v petek je ljudi menda kar trlo,
še tisto, kar že skoraj je odmrlo,
se znašlo je zvečer na promenadi.
Utrip močan je v tej demokraciji,
v nje hramu sploh čedalje bolj je vroče,
tako naprej da sploh ni več mogoče,
sistem se znašel ta je v agoniji.
Utrip je ulični posebej krizen,
vodilni boj za čisto je okolje,
tako edinole ljudem bo bolje,
ta boj z oblaki silno je zagrizen.
Takole je utripalo v soboto,
ko se razvil pampflet je v vsej dolžini,
utrip je silen bil na površini,
a spodaj šibek, sebi sam v sramoto.
Utrip, ki v mislih ga imam, pulsiral
je v eno, isto smer že prav nevarno,
če gledalo se nanj bo malomarno,
se bati je, da bo še eksplodiral.
Utrip kdor meri ta, kdor ga otipa,
mu jasno je, da v strašni agoniji
utripanje je v zdajšnji tiraniji,
rešitev pa, ko več ne bo utripa.
