Piše: Vida Kocjan
Slovenija ve, kaj potrebuje za razvoj. Zdaj je čas za konkretne ukrepe – pomembna bo odločitev o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. To je bilo osrednje sporočilo Vrha slovenskega gospodarstva, ki ga je prejšnji teden organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Na vrhu se je zbralo več kot 500 udeležencev iz gospodarstva, politike in mednarodnega okolja.
Sporočilo dogodka je bilo jasno: Slovenija se sooča z zunanjimi izzivi, na katere nima neposrednega vpliva, lahko pa doma zagotovi pogoje, zaradi katerih bo gospodarstvo bolj konkurenčno tudi na mednarodnih trgih, podjetja pa bodo lahko vlagala, rasla in ustvarjala kakovostna delovna mesta.
Za predvidljivo, konkurenčno in razvojno naravnano poslovno okolje
Udeleženci so se strinjali, da Slovenija potrebuje predvidljivo, konkurenčno in razvojno naravnano poslovno okolje ter hitrejše odločitve države za razvoj. Prvi korak v smeri razvoja Slovenije bo zakonodajni referendum, na katerem se bomo odločali o tem, ali želimo v Sloveniji postaviti temelje za boljše pogoje za delo, podjetništvo in razvoj – ter s tem k boljši kakovosti življenja za vse.
Predsednik GZS Tibor Šimonka vidi vizijo Slovenije kot države priložnosti v tem, da si »postavimo cilj, vreden našega znanja in sposobnosti: Slovenijo, v kateri bodo ljudje, predvsem mladi, videli prihodnost in si jo upali graditi. Za takšno Slovenijo se splača tvegati, vlagati in sodelovati.« Opozoril je na visoke stroške energije, ki zmanjšujejo konkurenčnost slovenskega gospodarstva – Slovenija je namreč tretja najbolj industrializirana država v Evropi z močno industrijo materialov. »Konkurenčna in zanesljiva oskrba mora postati ena osrednjih gospodarskih prioritet, energetska varnost pa strateška prioriteta naše države,« je poudaril. Kritičen je bil tudi do predolgih postopkov umeščanja investicij v prostor: »Če za dovoljenje potrebujemo desetletje, ne varujemo prihodnosti. Zamujamo jo.« Pozval je k hitrejšemu odločanju, odpravljanju administrativnih ovir in hkrati k drznosti gospodarstvenikov samih – k vlaganjem v razvoj, inovacije, znanje in sodelovanje z znanostjo. Svojo vizijo je strnil v poziv k Sloveniji kot državi priložnosti, v kateri bodo predvsem mladi videli prihodnost in si jo upali graditi.
Janez Janša: Stabilnost, davčno sidro in razvojna smer
Predsednik vlade Janez Janša je poudaril, da pogoji za stabilno poslovno okolje niso nekaj, kar bi morali na novo odkrivati. Slovenija je ena od 27 članic EU in ima na voljo širok nabor preizkušenih dobrih praks, iz katerih pa doslej ni dovolj črpala. Med konkretnimi ukrepi za večjo stabilnost je izpostavil uvedbo davčnega sidra v ustavo, ki bi določilo oziroma omejilo delež obremenitve prebivalstva in gospodarstva. Za takšno rešitev trenutno ni potrebne dvotretjinske večine. Drugi pomemben korak vidi v večji politični stabilnosti, ki bi jo lahko dosegli tudi s spremembo volilnega sistema v večinskega ali kombiniranega. Gospodarstvenike je pozval k aktivnejšemu sodelovanju v javni razpravi. Ocenil je, da ima gospodarstvo precejšnjo realno moč, ki pa se v javnosti ne odraža dovolj. Poudaril je pomen odkrite razprave o stanju v državi in konkurenčnosti ter izpostavil gospodarsko rast kot temelj blaginje prebivalstva.
Glede zakona za razvoj Slovenije je bil jasen: sam ga ne razume kot interventnega, temveč kot razvojni zakon. Po njegovih besedah ne gre zgolj za posamezne ukrepe, temveč za vprašanje razvojne smeri države. Slovenija ne bo konkurenčna, če ne bo znala prepoznati in samozavestno izpostaviti tistega, kar je uspešno in dobro. Posebej se je dotaknil obdavčitve dela in razvojne kapice. Javnosti je treba jasno predstaviti posledice posameznih rešitev, tudi z vidika možnosti, da mladi po končanem izobraževanju dobijo kakovostno in dobro plačano delo v Sloveniji, namesto da znanje in dodano vrednost ustvarjajo v tujini.
O energetiki je dejal, da mora Evropa uporabiti razpoložljive ukrepe za zagotavljanje znosnih cen energentov. Opozoril je, da Evropa ni energetsko samozadostna in zato ne more vplivati na vse zunanje dejavnike, med drugim na dogajanje na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini. Zeleni prehod je za Evropo dolgoročno pomemben prav zaradi zmanjševanja odvisnosti od drugih, pri čemer je izpostavil tudi vlogo jedrske energije. Visoke cene energije lahko evropski gospodarski položaj pomembno poslabšajo, vendar ga same po sebi ne bodo uničile.
Kot nas vidijo v tujini
Na Vrhu gospodarstva so bili navzoči tudi mednarodni gostje. Glavna ekonomistka Evropske banke za obnovo in razvoj dr. Beata Javorcik je opozorila na trojni izziv, ki ga Slovenija deli z EU: visoki stroški energije, negotovost v mednarodni trgovini in staranje prebivalstva. Rešitve bodo zahtevale čas, zato je treba ukrepati že danes. Indijski veleposlanik Amit Narang je Slovenijo povabil k izkoriščanju priložnosti, ki jih ponuja Indija – najhitreje rastoče veliko gospodarstvo, velik trg, partner na področju raziskav, razvoja in inovacij ter vir izobraženih kadrov. Podpredsednik češke vlade in minister za zunanje zadeve Petr Macinka je izrazil prepričanje, da lahko Češka in Slovenija skupaj okrepita glas v evropski razpravi za dostopnejšo energijo, enostavnejšo zakonodajo, delujoč enotni trg in realistično industrijsko politiko. Evropa ima še vedno velik potencial v ljudeh, industrijskih izkušnjah in znanstveni odličnosti.
O stabilnosti in razvojnem preboju
Gospodarstveniki so stabilnost opisali kot predvidljivost smeri in dolgoročna pravila igre. Mateja Lavrič (RRC) je govorila o skriti ceni negotovosti, ki podjetja sili v način preživetja in zavira inovacije. Inovacije nastajajo iz poguma, zato je potrebno bolj zdravo poslovno okolje. Dr. Aleš Ugovšek (M Sore) je poudaril, da prava odpornost temelji na pravočasnem predvidevanju težav, ne na reševanju v zadnjem trenutku. Marta Kelvišar (Adria Dom) je opozorila, da predvidljivost zakonodaje, davčno okolje in hitrost odločanja neposredno vplivajo na konkurenčnost na mednarodnih trgih, ter pozvala k izboljšanju pogojev v manj razvitih regijah. Dr. Simon Rečnik (Lek, Sandoz) je dejal, da mora Slovenija kot majhna država izbrati področja, na katerih želi biti med najboljšimi, in pri tem vztrajati desetletja, hkrati pa graditi centre vrhunskega znanja tudi zunaj Ljubljane. Odgovornost za razvoj ni le na državi – podjetja morajo pokazati samozavest, ambicioznost in partnerstva.
Kako naprej? Smer je začrtana
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je izrazila zadovoljstvo, da je 10-letni gospodarski program Made in Slovenia 2035 prepoznan kot pomembna podlaga in da je velik del njegovih ukrepov vključen v koalicijsko pogodbo. »Danes vemo, kaj potrebuje Slovenija za gospodarski razvoj, ki bo osnova za večjo blaginjo vseh – zdaj samo ne smemo izgubiti razvojnega zagona,« je dejala. Prvi korak vidi v interventnem (razvojnem) zakonu, zaradi katerega se bo GZS vključila v referendumsko kampanjo in ga podprla. Poudarila je neodvisnost in nepolitičnost GZS, ki ukrepe presoja po vplivu na poslovno okolje, ne po predlagatelju. Program Made in Slovenia 2035 je simbolično izročila ministru za gospodarstvo, delo in šport dr. Anžetu Logarju.
Minister Logar je dejal, da mora Slovenija preiti iz nestabilnosti v bolj predvidljivo okolje. Smer je začrtana v koalicijski pogodbi z 19 konkretnimi nalogami, mnoge pa se odražajo tudi v programu Made in Slovenia 2035 in v razvojnem zakonu. »Imamo ozko okno priložnosti,« je opozoril in pozval gospodarstvo k sodelovanju.
V zaključku je Vesna Nahtigal pozvala državljanke in državljane, naj se odločijo, ali se želijo zbuditi v državi priložnosti, kjer bodo mladi ostajali, podjetja rasla, zaposleni imeli boljše službe, upokojenci dostojne pokojnine, država pa zaradi več ustvarjenega lahko zagotavljala kakovostne javne storitve. Odgovornost za to odločitev je na vsakem posamezniku.
Vrh je tako postavil jasno ločnico med poznavanjem potrebnih ukrepov in njihovo uresničitvijo. Pomembna bo odločitev na zakonodajnem referendumu o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki naj bi bil prvi konkretni korak k boljšim pogojem za delo, podjetništvo in kakovost življenja.
Gospodarski razvoj in socialna država
Vrha slovenskega gospodarstva se je udeležila tudi Petra Juvančič, izvršna direktorica Združenja Manager. Opozarja, da brez gospodarskega razvoja ne more biti močne socialne države. Gospodarska uspešnost in socialna država namreč nista nasprotujoča si cilja – prvi je pogoj za drugega. Slovenija ima eno najnižjih stopenj dohodkovne neenakosti v razvitem svetu, na kar je lahko upravičeno ponosna, vendar nenehna težnja po enakosti sama po sebi ne zagotavlja blaginje. Ta nastaja z delom, znanjem, inovacijami, podjetnostjo in vlaganji. Šele ko družba ustvarja vrednost, se lahko začne pogovarjati o njeni razdelitvi. zdruzenje-manager.siKot opozorilo navaja padec Slovenije na lestvici svetovne konkurenčnosti IMD: leta 2020 je bila na 35. mestu, danes na 49. To je opozorilo, da nas druge države prehitevajo pri ustvarjanju pogojev za rast, naložbe in kakovostna delovna mesta. V zadnjih letih so se na gospodarstvo nalagale številne nove obremenitve, medtem ko je bilo bistveno manj pozornosti namenjene povečanju produktivnosti, privabljanju investicij in ustvarjanju okolja, v katerem bodo vrhunski strokovnjaki videli svojo prihodnost v Sloveniji.
Opozarja, da gre pri razvojni kapici zdruzenje-manager.siPri (omejitev osnove za plačevanje socialnih prispevkov pri 7500 evrih bruto mesečno) za ukrep, ki zmanjšuje stroške zaposlovanja visoko usposobljenih ljudi – inženirjev, raziskovalcev, razvojnih strokovnjakov in menedžerjev –, za katere Slovenija tekmuje na mednarodnem trgu. Ti ljudje pogosto odločajo o naložbah, razvijajo izdelke in ustvarjajo pogoje za delo številnih drugih. Ko mlad izobražen posameznik v Sloveniji prejme le okoli 33 odstotkov tistega, kar je celoten strošek za podjetje, je za državo pogosto za vedno izgubljen. Kapica ni »nagrada za bogate«, temveč orodje za ohranjanje razvojnega kadra in razvojnih centrov doma. Zavračanje rešitev zgolj zato, ker prinašajo prednosti tudi bolje plačanim, po njenem mnenju ni razvojna politika. Socialna država ni samoumevna; njena moč je odvisna od gospodarske moči družbe, ki jo financira. Potrebujemo oboje – razvoj in solidarnost –, vendar v pravem zaporedju in ravnovesju. zdruzenje-manager.si
Vrag je odnesel šalo: francoski scenarij se lahko zgodi tudi v Sloveniji
Dr. Matej Avbelj, profesor za evropsko pravo na Novi univerzi, opozarja, da Slovenija nima fiskalne moči za soočenje z morebitnim poslabšanjem globalnih razmer. Ob skoraj triodstotnem proračunskem primanjkljaju v razmeroma dobrih časih bi večja brezposelnost in pritisk na socialne transferje lahko poglobila že zdaj globoko politično razklanost ter pripeljala do nemirov, podobnih tistim v Franciji in drugod. »Vrag je odnesel šalo,« pravi. Avbelj poziva k odgovorni politiki, ki bi prenehala ustvarjati delitve in napadati institucije ter začela graditi zaupanje. Afere brez pravosodnega epiloga ljudi silijo v glasovanje proti namišljenemu sovražniku namesto v racionalno odločitev. Za uspešno prihodnost predlaga močno, nepolitizirano pravosodje, ki bo preganjalo korupcijo in kriminal belih ovratnikov, poenostavitev države, prijazno administracijo ter šolski sistem, prilagojen 21. stoletju in državljanski vzgoji.
Vesna Nahtigal: Slovenke in Slovenci moramo stopiti skupaj
Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS: »Danes torej vemo, kaj potrebuje Slovenija za gospodarski razvoj, ki bo osnova za večjo blaginjo vseh – zdaj samo ne smemo izgubiti razvojnega zagona in moramo začeti sistematično izboljševati poslovno okolje. Prvi korak v tej smeri je interventni zakon za razvoj Slovenije, pri katerem se bo GZS vključila v referendumsko kampanjo in zakon podprla. Smo na točki, ko moramo Slovenke in Slovenci stopiti skupaj in se odločiti, ali se želimo jutri zbuditi v državi priložnosti, v kateri bodo mladi ostajali v Sloveniji in si tukaj ustvarjali prihodnost za svoje družine, kjer se bodo podjetja razvijala in rasla, zaposleni pa bodo imeli boljše službe, kjer bodo upokojenci imeli zagotovljene dostojne pokojnine in v kateri bo država zaradi več ustvarjenega lahko zagotavljala kakovostne javne storitve in poskrbela za socialno šibke. Odgovornost za to odločitev je na vsakem izmed nas.«
