Piše: Mladika
Tretja številka revije Mladika je izšla sredi marca. Tokratni Fokus je namenjen odkrivanju problematik, vezanih na žensko vlogo v družbi, ki je še marsikje in marsikdaj daleč od enakopravnosti: Luna Callin, Julija Cotič, Vanja Vogrič, Nika Devetak in Laura Drašček so pripravile pogovor s šestimi uspešnimi ženskami v svetu neenakosti, in sicer strokovnjakinjo za mednarodno poslovanje Urško Daneu, astrofizičarko Dunjo Fabjan, okoljsko biologinjo Alenko Goruppi, gledališko igralko Patrizio Jurinčič, specialistiko za biomedicino Ivo Pertot, strokovnjakinjo za mednarodno ekonomijo Veroniko Špacapan. V uvodnih člankih so izpostavljeni pozitivni dosežki in neenakosti na številnih področjih življenja (na primer ekonomskem), ki se še dogajajo tudi v tako imenovanih naprednih državah.
Tridesetletnici slovenske osamosvojitve je posvečen daljši uvodni pogovor z Bernardom Nežmahom, ki ga je pripravila Erika Jazbar. Intervjuvanec omenja pojme ideološke mitologije, državništva, državnih simbolov, politične histerije in se ozre po zadnjih 30 letih slovenske zgodovine.
Anka Peterlin se je pogovorila z gledališkim igralcem Gregorjem Čušinom v intervjuju z zanimivim in povednim naslovom »Umetnost je božja, človek jo je Bogu ukradel in mu jo zdaj po koščkih vrača«.
V rubriki Oseba in družba Roman Globokar piše o pomenu dialoga, ki je eden od ključnih pojmov v papeževi okrožnici Vsi smo bratje. Globokar poudari, da živo bitje živi le z dialogom, saj brez izmenjave z zunanjim okoljem preneha obstajati.
V rubriki Pričevanja Dragica Motik predstavi zgodbo pričevalke naše polpretekle zgodovine, slovenskim staršem v Argentini rojene Marjane Korošec; objavljen je tudi drugi in zadnji del zgodbe londonske dopisnice ameriške prosvete med 2. svetovno vojno Lidije Zwitter Matthews, ki jo je pripravila Anja Dular.
V rubriki Naš utrip so objavljeni urednikovi razgledi iz katinarske bolnišnice.
»Ko bogataš reže kruh« je naslov širšega informativno-poglobitvenega članka s področja ekologije. Avtor izpostavi pasti zelene ekonomije, ki se pogosto tako »obarva« le zaradi finančnih koristi.
V reviji je tokrat priloga Rast le na dveh straneh, na katerih so objavljena literarna besedila Ines Racman, Nastje Ferluga, Francesca Petaccie in Lare Bearzi, ki so bile nagrajene na lanskem literarnem natečaju Slovenskega kulturnega kluba. Sledi Antena, bogata z novicami iz zamejstva in zdomstva.
V rubriki Literatura so objavljene kratka zgodba Ksenije Čuić Bratina »Na Manziolijevem trgu«, ki je prejela prvo nagrado na 49. literarnem natečaju revije Mladika, in »Sezonske haiku kvartine« Vladimirja Gajška, ki so prav tako prejele prvo nagrado v katergoriji poezije na omenjenem literarnem natečaju.
V rubriki Naša šola je objavljen drugi del zapisa o razvoju in zgodovini vrtcev in predšolske vzgoje v Evropi ter v našem prostoru do leta 1978.
Zgodovinar Jernej Vidmar je avtor prvega dela članka »Represija proti članom Slovenske demokratske zveze in njenim privržencem«.
Adrijan Pahor v članku z naslovom »Da ne bo šlo v pozabo« piše o osvoboditvi nacističnih taborišč leta 1945, zaustavi se pri taborišču Bergen-Belsen, kjer je bil osvobojen tudi njegov oče, pisatelj Boris Pahor, in o tem, da se pogosto omenjajo judovski deportiranci, zamolčujejo pa se preostali, na primer politični deportiranci, imenovani rdeči trikotniki, med katerimi je bil tudi veliko Slovencev.
O govorni komunikaciji v koronačasu piše Manica Maver.
V rubriki Kultura je Magda Jevnikar pripravila pogovor s slikarjem Frankom Vecchietom, Milan Gregorič piše o Ledi Dobrinja, muzikolog Franc Križnar poroča o slavistu, jezikoslovcu in folkoristu Karlu Štreklju, Mojca Polona Vaupotič piše o slikarski poti Jožefa Tominca v obdobju bidermajerja.
V reviji je tudi rubrika Iz tiskarne. V rubriki Prosti čas Mitja Petaros piše o upodobitvah Franceta Prešerna v numizmatiki.
Mladika, Trst
