Piše: Frančiška Buttolo
Nikakor ne bi smeli biti »ilegalni« migranti skrb skoraj izključno Evropske unije, saj množice priseljencev v EU v resnici ne bežijo po svoji volji. V to jih silijo določeni novodobni okupatorji Bližnjega vzhoda in velikega dela Afrike.
V Evropo jih ti okupatorji pošiljajo namerno in zelo dobro organizirano – današnji novi kolonialisti, z Iranom in Kitajsko na čelu. Kot je dobro znano, se je že kmalu po drugi svetovni vojni, večinoma pod pretvezo boja za osvoboditev tretjega sveta izpod zahodnega kolonializma, začela tiha okupacija številnih afriških in azijskih držav ali območij. Boj proti kolonializmu so takrat najbolj podpirale komunistične države, še posebej Titova Jugoslavija s svojo neuvrščeno politiko oziroma gibanjem neuvrščenih, ki so ga leta 1961 v Beogradu ustanovili predvsem Tito, Nehru in Nasser. S tem gibanjem je Tito v času hladne vojne nameraval uveljaviti Jugoslavijo kot nekakšno tretjo velesilo.
Vendar pa je skoraj celotna dekolonizacija tretjega sveta izpod zahodnih držav potekala izključno pod vplivom komunističnega totalitarizma Sovjetske zveze, še posebej v Afriki. Prav žalostne so bile slike v številnih jugoslovanskih tako imenovanih »predfilmih«, ki smo jih gledali pred filmskimi predstavami v kinematografih: porušene železniške postaje, zrušeni mostovi, uničene bolnišnice, šole, upravne in druge stavbe v zahodnem slogu – skoraj po vsej Afriki. Namesto vseh teh objektov so se v že precej razvite kolonije vrnili revščina, lakota, že iztrebljene bolezni, grozljivi spopadi med plemeni in podobno. Za reševanje vseh teh problemov, ki so bili plod predvsem vzhodne totalitarne politike, pa je obstajal en sam naslov: ZDA. Res je, da so prošnje za pomoč formalno prihajale na naslov OZN, vendar je ta organizacija že takrat delovala skoraj izključno z denarjem ZDA.
Z gotovostjo je mogoče reči, da je Sovjetska zveza takrat dejansko okupirala veliko število afriških držav, vendar zaradi te svoje »protikolonialistične« okupacije Afrike ni pošiljala na Zahod milijonov največjih žrtev tega procesa – kot to zdaj počneta predvsem Iran in Kitajska, ki sta s svojo izkoriščevalsko politiko močno prisotni v Afriki, zlasti zaradi njenih rudnih bogastev. Za takšno obliko dvojnega novega kolonializma, ki si z lažnimi investicijami (navidezno za pomoč posameznim afriškim državam) in z milijoni migrantskih siromakov, poslanih v zahodno Evropo, prizadeva paralizirati evropsko gospodarstvo, pa je najbolj »zaslužna« nemška kanclerka Angela Merkel, v mladosti domnevno pomembna sodelavka vzhodnonemške politične tajne policije. Leta 2015 je Merklova v hipu – brez vsakršnega pravno veljavnega soglasja držav EU – na stežaj odprla vse evropske meje, da so Iran in Kitajska, delno pa tudi Rusija, EU preplavile z milijoni žrtev komunističnih »protikolonialističnih« gibanj. Ta so bila praktično vsa najprej pod vodstvom Sovjetske zveze, pozneje pa Irana (s terorističnimi organizacijami) in Kitajske, z njenim lažnim gospodarskim »podpiranjem« tretjega sveta, zlasti z vlaganji v rudnike najbogatejših rudnin.
Pri vsem tem se moramo vprašati, ali mora EU res pomagati pri reševanju vsestranske afriške krize. Komu moramo pomagati? Ali res afriškim prebivalcem? Ali pa morda predvsem Iranu in Kitajski, ki najbolj izkoriščata Afriko? Zdi se, da predvsem Iranu in Kitajski, ker se Zahod obeh zelo boji. To se je najbolj pokazalo pri zadnjih pritiskih obeh držav na ZDA, konkretno na predsednika Donalda Trumpa, ker je želel pomagati Izraelu, ki mu grozi popolno uničenje, tudi z obuditvijo antisemitizma v EU. Ne, zahodnih velesil v svetovni politiki ni več. Zahodna kultura, zdaj že povsem poražena, ne bi mogla svojemu političnemu nasprotniku – na primer Kitajski ali Iranu – nikoli zagroziti, da ju bo s kakim virusom uničila, tudi za ceno milijard življenj. Saj tega, od kod bi virus prišel, ne bi bilo mogoče nikoli dokazati, tako kot je bilo mogoče dokazati zločine »neumnima« Hitlerju in Stalinu, ker Zahod ne zna ničesar zamolčati in ničesar skriti.
Da, vprašati se moramo na Zahodu, katera peklensko sarkastična »etična« obveza – politična, verska, občečloveška – naj bi zdaj menda narekovala državam EU, da morajo nujno in obvezno »pomagati« pri iranski in kitajski dvojni okupaciji: najprej velikega dela Afrike (z obvladovanjem in izkoriščanjem njenih bogastev), nato pa še same EU (z novim, pretežno afriškim najrevnejšim migrantskim prebivalstvom in z izginjanjem avtohtonega evropskega prebivalstva zaradi revščine in demografskega zloma).
Moralnih obveznosti do dvojne iranske in kitajske okupacije Afrike in EU evropsko prebivalstvo gotovo nima nikakršnih. Žal pa je Zahod že tako močno ustrahovan, da je povsem otrpnil in brez vsakršne moči ali orožja proti Iranu in Kitajski. Nasilni primitivizem teh dveh držav, brez vsakršnih moralnih zavor, je že zmagal nad kulturno, vsekakor bolj od vzhodne, zahodno civilizacijo. EU in ZDA praktično ni več – obe sta že igrača v rokah Irana in Kitajske. Zahod je mrtev predvsem zaradi svoje humane civilizacije in kulture. Brezobzirno zlo ima zdaj glavno besedo.
