Ni vesel Tomaž, je nejeveren,
ko nekdo zažvižga mu veselo,
ni vesel, mudi se mu na delo
in se ne odzove, je čemeren.
Ni vesel, skesano tole pravi,
žvižgov da ne bo več komentiral,
saj lahko bi naglo kolapsiral,
se v obrambni položaj postavi.
Ni vesel Tomaž, ko se ga vpraša,
ali kje sestaja se s sosedom,
nejevernost kaže zgolj s pogledom,
ni vesel Tomaž, težko prenaša.
Ni vesel, ko vso stvar preračuna,
da v korist mu ni sestankovanje
in skladiščno ne pomenkovanje,
prav zato da prazna je štacuna.
Ni vesel Tomaž, precej je skisan,
ko postavljajo se mu vprašanja,
ni vesel resničnostnega stanja,
dobro ve, premalo je prebrisan.
Ni vesel, ko tarča sam postaja,
tista, ki je vanjo vneto meril,
se načrt mu žal je izneveril,
ni vesel, da ta zadeva traja.
Ni vesel, ko se za masko skriva,
po potrebi več bi jih nabavil,
pa če treba, zanje vse zapravil,
maska, ta je vsega tega kriva.
Ni vesel, lahko ni za Tomaža,
Mar ga sosed Ivan je namočil?
Se sprašuje, kdo je to povzročil,
da izpadla takšna je blamaža.
