Posredovali so nam informacijo o sumih koruptivnega delovanja na ministrstvu za infrastrukturo, sindikatu žerjavistov pomorskih dejavnosti (SŽPD) in drugih posameznikov, ki sodelujejo pri urejanju področja pomorske dejavnosti v koprskem pristanišču. Celotno besedilo si lahko preberete v nadaljevanju:
“Obstajajo številna dejstva in dokazi, ki potrjujejo sum storitve več kaznivih dejanj in korupcijskih ravnanj v obdobju od novembra 2018 do današnjega dne v zvezi delovanjem pomorskih dejavnosti, in sicer s strani Ministrstva za infrastrukturo pod vodstvom Alenke Bratušek, organu v njegovi sestavi – na Upravi Republike Slovenije za pomorstvo pod vodstvom direktorja Jadrana Klinca ter v sodelovanju s sindikatom SŽPD.
V nadaljevanju opisana ravnanja imajo po našem prepričanju očitne znake korupcije oz. korupcijskih kaznivih dejanj, saj je prišlo do kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem sektorju, v sodelovanju z osebami, ki so pobudniki kršitev oz. se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi obljubljene, ponujene oziroma zahtevane, ali pričakovane koristi zase ali za drugega.
Kršilcev je več. Iz javnega sektorja sta to najmanj Jadran Klinec, direktor Uprave RS za pomorstvo, in Nina Mauhler, državna sekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo, za katera utemeljeno sklepamo, da sta storila kršitev dolžnega ravnanja in sicer v sodelovanju z osebami, ki so pobudniki kršitev oz. se s kršitvijo lahko okoristijo. Ena izmed slednjih oseb je Bogdan Glavina.
Bogdan Glavina, v osebnem stečaju, je lastnik sedaj propadlega ladjarja Euroshipping d.o.o., čigar terjatve v višini več mio EUR je prevzela slaba banka, sedaj pa deluje kot skriti družbenik podjetja Portval d.o.o. Glavina je bivši delodajalec Jadrana Klinca. Po informacijah, s katerimi razpolagamo in so postali ‘javna tajna’, naj bi Glavina preko političnih strank in povezav v bistvu kadroval Klinca na položaj direktorja URSP z namenom, da mu slednji (preko podjetja Portval d.o.o.) zagotovi donosne posle oz. koncesije na področju pomorstva, v posredni ali neposredni pristojnosti URSP ter da mu tako povrne škodo, ki mu jo je povzročil v času zaposlitve pri njem oz. Eurospipping d.o.o. To svoje poslanstvo je Klinec že izvajal pri podelitvi koncesije za objekte za varnost plovbe (svetilnike) v letu 2016. Koncesija je bila podeljena podjetju Portval d.o.o., vendar je bila odločitev o izbiri kasneje razveljavljena s strani Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Sklep Št. 018-258/2016-9, z dne 13.2.2017; objavljeno na spletu). S podjetjem Portval d.o.o. je Klinec oz. URSP sklenila tudi pogodbo za redno vzdrževanje, intervencijska popravila in popravila okvar plovil Uprave RS za pomorstvo, pri čemer ni zanemarljivo to, da je Portval d.o.o. le posrednik oz. vsa dela izvajajo podizvajalci. Od oz. preko tega podjetja kot posrednika je nabavila plovilo (690.000,00 EUR) ter strojno računalniško opremo, avdiovizualno opremo, opremo za nadzor prometa in napeljav, pohištvo in več opreme za varnost plovbe. Po podatkih Erar je tako URSP samo v zadnjih dveh letih podjetju Portval d.o.o. izplačala 1.184.307,82 EUR.
V obdobju zadnjega leta spremljamo podobno zgodbo, pri čemeer je sedaj v igri področje pomorske pilotaže, ki se izvaja v koprskem pristanišču. Navedeni posamezniki s svojimi ravnanji želijo omenjenemu podjetju Portval d.o.o. in posredno njegovemu skritemu lastniku Bogdanu Glavini zagotovili posel pomorske pilotaže. Za to si Glavina prizadeva že več let, čeprav tudi za izvajanje te dejavnosti (pomorske pilotaže) ne izpolnjuje nobenega pogoja, nima namenskih plovil in nima nobenega kadra. V tokratnem ponovnem poskusu pridobitve posla, ob posredovanju skupnega odvetnika Aleksandra Lisjaka iz Kopra, se je odločil vključiti še Mladena Jovičića (predsednik sindikata SŽPD), katerega naloga naj bi bila pridobiti kader (zlasti pomorske pilote) in sodelovanje pri diskreditaciji podjetja Piloti Koper d.o.o. tako, da bi ga izrinili iz trga.
Med pobudniki, ki sodelujejo pri koruptivnem ravnanju je tudi Mladen Jovičić, predsednik Sindikata žerjavistov pomorskih dejavnosti – Luka Koper (SŽPD), ki v danem primeru izkorišča svojo moč zavoljo sindikalnega članstva zaradi pričakovane osebne koristi. Med člani SŽPD se je že sicer že od samega začetka govorilo, da gre pri pilotaži za Jovičičev privatni projekt. Širše vodstvo SŽPD je bilo sprva proti, nato pa le pristalo na vlogo »izvajalca te operacije« – naloga Jovičića je bila prepričati (tudi z ustrahovanjem) nekaj pilotov za članstvo v sindikatu (ki sicer ni reprezentativen v družbi Piloti Koper d.o.o.) in napovedano stavko spomladi letos. Sedaj naj bi drugi člani SŽPD sprevideli tajni načrt SŽPD, MZI in Bogdana Glavine in osebna okoriščanja, kar je povzročilo nezadovoljstvo med širšim vodstvom SŽPD, ki ne vidi več svojih koristi.
Jovičić se javno sestaja z Vojkom Rotarjem (delavskim direktorjem Luke Koper d.d.), ki se udeležuje tudi sindikalnih sestankov in glasno podpira uničenje Piloti Koper d.o.o. Vojko Rotar je bil zaposlen na komunali v času, ko je bil Gašper Gašper Mišič tam direktor. Bil je njegov zvesti sodelavec, z njim je hodil na vse dogodke in srečanja, tudi na seje občinskega sveta v Ankaranu. Vsem je bil znan kot Mišičev ‘zvesti izvajalec’. Nato ga je prav Mišič, s pomočjo Jovičićevega SŽPD, postavil za delavskega direktorja Luke Koper d.d., kar je bilo na obali presenečenje. Rotar je Mišiču, splošno znano, veliko dolžan.
Povezave, ki jih ima oz. jih je imel Mišič s trenutnim vodstvom Miminststva za infrastrukturo, so splošno znana dejstva. Morda je manj znana okoliščina, da je bil Jovičić (spet s članskim zaledjem v SŽPD) eden glavnih podpornikov in ‘prinašalcev glasov’ za Mišiča na lokalnih volitvah v Kopru v novembru 2018, ko se je SŽPD delil na dve skupini privržencev (Popovičevih in Mišičevih). V drugem krogu je Mišič podprl Bržana, Jovičić in njegova žena pa sta si pridobila funkcije v občini.
Govori se, da bi direktorsko mesto v novo nastalem podjetju za pilotažo dobil Rotar. Neuradno pa naj bi bilo delovno mesto direktorja v novem podjetju s strani MZI obljubljeno Jovičiću. Njegovim aktivistom v firmi Piloti Koper (Rasmanu in Rapušu) naj bi Jovičić v novo nastali firmi obljubil vodilna mesta. Morda se zdi čudno, da se Rotar zanima za direktorsko mesto v novem podjetju za pilotažo, saj je kot delavski direktor dobro plačan, vendar naj bi imeli v svetu delavcev dogovor o rotaciji na tem delovnem mestu tako, da mu morda ne preostane prav veliko časa. Enako bi veljajo tudi za nadzorni svet Luke Koper.
Mišič, Jovičić in Rotar tudi še niso opustili zamisli o svoji lastni firmi za pomorsko pilotažo. Takšen poskus se je začel izvajati v začetku decembra 2019, saj iz podatkov Ajpes-a izhaja, da je v prvih dneh decembra ‘pojavilo’ podjetje z imenom Pilot Service d.o.o., direktor in lastnik je Mirsad Kadić. Prišlo je namreč do spremembe lastnika, imena in dejavnosti podjetja z imenom Spektar Logistika d.o.o. (lastnika in direktorja z imenom Dejvid Tonelo iz Hrvaške). Kot dejavnost je bila sedaj dodana tudi dejavnost po SKD 52.220 Spremljajoče storitvene dejavnosti v vodnem prometu (kamor sodi tudi pomorska pilotaža). Sedež podjetja je v isti poslovni stavbi kot je Potrval d.o.o. in prostori SŽPD. Mirsad Kadič se na družbenem omrežju Linkedin predstavlja kot manager podjetja Lanibra d.o.o. (svetovalna firma tudi za pomorsko pravo) lastnik pa je Branka Krznarič (nekdanji pomembni sindikalist pomorščakov). Krznarič je povedal, da sta se s Kadičem že pred časom pogovarjala za ustanovitev firme, s katero bi izvajala pilotažo. Ladjarje bi pridobil Krznarič, ker da jih veliko pozna. Pravi sicer, da ni vedel, da je sedaj to firmo Kadič ‘ustanovil’ brez njega. Dodal pa je, da je Mišič že od nekdaj, ko je bil predsednik uprave Luke Koper in tudi po tem izražal interese za prevzem te dejavnosti. Vedno pa je obstajal problem kadra, zlasti pomorskih pilotov. Vsi, ki imajo licenco za pilota in tudi edini, ki po slovenskih predpisih in zlasti mednarodnih pravilih lahko usposobijo nove pilote, so zaposleni pri Piloti Koper d.o.o.
Povezave med Portval d.o.o. in Pilot Service d.o.o. vsekakor obstajajo, ni pa izključeno, da nekateri deležniki igrajo dvojne ali trojne igre ali pa je morda Potrval d.o.o., kot firma preveč znana in sporna oz. tista preko katere ‘posluje’ Glavina, zato so si nadeli novo ime.
Sabotaže v družbi Piloti Koper D.O.O.
Za dosego opisanih ciljev je Mladen Jovičić v vrste SŽPD v letu 2018 pritegnil pri Piloti Koper d.o.o. zaposlene pilote in voditelje čolnov. Obljubil jim je, da jim bo preko sindikata zagotovil bistveno višje plače, še boljše pogoje dela in druge nerealne ugodnosti ter jih prepričal, da si mora za to pridobiti reprezentativnost SŽPD, kar je jeseni 2018 tudi zahteval. Ker pogoji, ki jih določa Zakon o reprezentativnosti sindikatov, SŽPD v Piloti Koper d.o.o. ne izpolnjujejo, se zahtevanega statusa v podjetju SŽPD ni priznalo. Zato so se začeli pritiski na podjetje oz. njegovo vodstvo. Eden prvih pritiskov je bil konec novembra 2018, ko so štirje od skupaj 6-ih pilotov šli sočasno na bolniško. Ker je bil eden od preostalih na dopustu, je na delu ostal le en pilot. Zato, da se delo v pristanišču nemoteno izvaja, je bilo Upravi RS za pomorstvo uradno predlagano, da naj dovoli pilotiranje izvajati upokojenemu pilotu. Že v tem primeru je bila s strani Uprave RS za pomorstvo in Ministrstva za infrastrukturo cela vrsta nerazumnih administrativnih ovir in neprikritega sodelovanja javnih oseb z Jovičićem. Jadran Klinc, direktor URSP, naj bi bil s strani SŽPD (konkretno Jovičića) seznanjen, da ne gre za bolniške, temveč ‘tihi štrajk’. Vse je kazalo na že vzpostavljene povezave in skupno delovanje javnih in drugih oseb zoper Piloti Koper d.o.o.
Napovedana stavka in opustitev dolžnega ravnanja s strani uradnih oseb
Drugi še bolj eklatanten primer koruptivnega ravnanja se je izkazal v primeru napovedane stavke pilotov in voditeljev čolna z dne 19.3.2019 oz. 22.3.2019. Od napovedi stavke dalje so Jadran Klinec, Nina Mauhler in druge uradne osebe URSP in MZI komunicirali z odvetnikom Aleksandrom Lisjakom (odvetnikom SŽPD) in Mladenom Jovičićem. Vso elektronsko pošto, ki jo je odvetnik Lisjak, kot pooblaščenec SŽPD in/ali stavkovnega odbora v času od napovedi stavke dalje naslavljal na Piloti Koper d.o.o. oz. njihovo odvetnico, je v vednost pošiljal tudi MZI, ki je torej o vsem bil obveščen v realnem času. To kaže na dejansko uresničevanje zasebnih interesov posameznikov ne pa sindikalnih pravic, saj so v napovedi stavke zahtevali, naj se z njimi komunicira ne preko ‘uradnih e-mail naslovov’
(tj. odv.aleksander.lisjak@
Jadran Klinec in Nina Mauhler sta se le par dni pred napovedanim začetkom stavke tudi sestala z odvetnikom Lisjakom (verjetno je bil prisoten tudi Jovičić), in sicer na sestanku, do katerega je prišlo dne 01.04.2019 v poznih popoldanskih urah na sedežu Uprave RS za pomorstvo. Zanimivo, da na ta sestanek ni bil povabljen uradni zastopnik družbe Piloti Koper d.o.o. Da je do sestanka prišlo prav na navedeni dan, izhaja iz prošnje odvetnika Lisjaka, da naj bodo pogajanja bolj zgodaj, ker ima pozneje nujno in neodložljivo obveznost in je s pogajanj tudi prej odšel. Na tem sestanku naj bi Nina Mauhler obljubila, da bo država sprejela ukrepe in da bodo v postopke sprejemanja vključili SŽPD. Pomenljivo je, da zapis tega sestanka, ki nedvomno nosi elemente lobističnega, ni zabeležen v sistemu ERAR.
Poudariti je potrebno, da za sestajanje z navedenimi osebami javne osebe niso imele nobene pravne podlage in ni jasno, iz katerega naslova so jih sprejeli za sogovornike. Teoretično bi državni uradniki lahko bili prisotni na pogajanjih in pomagali pri mirnem reševanju spora, ampak samo tako, da sta na takšnem srečanju prisotni obe stranki spora (tako delavci kot delodajalec).
V primeru napovedi stavke je prišlo tudi do eklatantne in listinsko dokazljive kršitve dolžnega ravnanja javnega funkcionarja Jadrana Klinca, ko ni izdal odločbe, ki jo je bil po zakonu dolžan izdati in s katero bi preprečil nastanek velike gospodarske škode. Gre za odločbo, ki bi jo Jadran Klinec, kot direktor Uprave RS za pomorstvo, moral izdati takoj po tem, ko so dne 19.03.2019 in 22.03.2019, pomorski piloti in voditelji čolnov, skupaj s Sindikatom žerjavistov pomorskih dejavnosti – Luka Koper (SŽPD) oz. pod njegovim okriljem, napovedali stavko za dne 03.04.2019.
K izdaji odločbe je bil Jadran Klinec, kot direktor Uprave RS za pomorstvo, zavezan na podlagi 15. člena, v povezavi s 1.točko 1.odstavka 7. člena Zakona o stavki ter 40., 41.a, 44., 57.a, 78. in 81. člena Pomorskega zakonika (PZ) in 4. člena Pravilnika o pomorski pilotaži. Pravica do stavke se namreč lahko dejavnosti oz. delih posebnega družbenega pomena (kar pomorska pilotaža, sladno s PZ tudi je) uveljavi samo pod pogojem, da se zagotovi minimum delovnega procesa se lahko uveljavi samo pod pogojem, da se zagotovi: minimum delovnega procesa, ki zagotavlja varnost ljudi in premoženja ali je nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali delo drugih organizacij. Ker stavkovni odbor ni zagotovil zakonitega minimuma delovnega procesa, bi morala Uprava RS za pomorstvo, sprejeti nujne ukrepe predvidene s PZ in sicer izdati ustrezno odločbo s katero bi stavkajočim (pilotom in voditeljem čolna) odredila obvezno pilotažo in jim torej naložila, da da morajo tudi v času stavke v koprskem pristanišču opraviti pilotažo vseh ladij nad 500 BT.
Na to, da je Uprava RS za pomorstvo dolžna izdati takšno odločbo je bilo pozvano tudi MZI v imenu ministrice za infrastrukturo. Kljub navedenemu Jadran Klinec, direktor Uprave RS za pomorstvo, ki po 4. členu Pravilnika o pomorski pilotaži, kot upravljalec pristanišča mora zagotoviti opravljanje pilotaže neprekinjeno 24 ur na dan vsak dan v letu, takšne odločbe ni izdal. Do stavke nato le ni prišlo, saj je družba Piloti Koper d.o.o. z zaposlenimi sklenilo socialni sporazum, ki na novo opredeljuje socialne pravice za obdobje naslednjih 5 let.
Tajno dogovarjanje na MZI
Namen oz. zakaj je prišlo do zgoraj opisanih kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem sektorju, v sodelovanju z osebami, ki so pobudniki kršitev oz. se s kršitvijo lahko okoristijo, se je razjasnil v oktobru 2019, ko je na dan prišla novica (poročanje Dnevnik, Delo, itd.), da na MZI, v stogi tajnosti, potekajo, bili naj bi že v sklepni fazi, postopki za t.i. »sistemsko ureditev« pomorske pilotaže tako, da bo sedanjemu izvajalcu onemogočeno njeno nadaljnje izvajanje.
Dne 25.09.2019 je potekal sestanek na MZI pri državni sekretarki Nini Mauhler. Prisotna naj bi bila še ena sekretarka MZI (domnevno Tanja Šarabon), direktor Uprave RS za pomorstvo Jadran Klinec ter nekaj predstavnic SDH. Prisotna naj bi bila tudi odvetnik Aleksander Lisjak in predsednik SŽPD Mladen Jovičić. Pred in po tem naj bi MZI neposredno ali posredno preko odvetnika in/ali sindikalnega zastopnika komuniciralo z zaposlenimi. V tem krogu naj bi se dogovorili, da bodo zaposleni podpisali izjavo z namero, da se bodo zaposlili v državnem podjetju ustanovljenem za pomorsko pilotažo, da jim bodo izplačevali tolikšne plače kot jih imajo sedaj, pa tudi nadomestilo za plačilo škode zaradi nespoštovanja konkurenčne klavzule, ki jih imajo v sedanjih pogodbah o zaposlitvi. Podjetje naj bi se ustanovilo in pozneje dokapitaliziralo za izplačevanje odškodnin.
Ob tem naj bi MZI in SŽPD izpostavilo, da mora vse potekati strogo tajno, da je bilo vsem naloženo da o zadevi ne smejo nikomur povedati, ker bi sicer vse ‘padlo v vodo’. O dogovarjanju odvetnika Lisjaka, ki je sledilo omenjenemu srečanju, obstaja pisni dokaz v obliki e-mail sporočila, v katerem odvetnik navaja, da je govoril z državno sekretarko, ki mu je povedala, da je že vse usklajeno in da čakaj samo še njih in sicer rabijo določene podatke, kot je delovna doba, verigo pogodb o zaposlitvi od vseh, plačilne liste ter izjavo zaposlenih, da so se v primeru ustanovitve državnega podjetja pripravljeni skleniti pogodbe o zaposlitvi pri novem delodajalcu. V sporočilu odvetnik dodaja, da je pogodbe o zaposlitvi kot plačilne liste dostavil že pred časom ter da jim je (MZI) pojasnil, da imajo osnovne plače enake….sedaj ko zadevo zaključujejo, pa da min. za finance želi bolj natančne individualne podatke. Odvetnik navede še, da bo izjavo pripravil on in jo naslednji dan poslal zaposlenim, podpisali pa naj bi jo zvečer.
Da na MZI in drugih državnih organih že več mesecev izvajajo tajne aktivnosti, ki merijo na popolno oškodovanje zasebne družbe ter zaposlenih pri tej družbi, v korist novoustanovljene državne družbe in to ob sodelovanju sindikata SŽPD, s čimer se namerava prevzeti posel in zaposlene zasebnemu podjetju, kar močno spominja na popolno razlastitev pod okriljem države in je nezaslišano, so poročali tudi nekateri mediji. Prvi je bil članek v Dnevniku z dne 19.10.2019 z naslovom »Državno podjetje za pomorske pilote«, drugi članek na Insajder.com z dne 21.10.2019, nadalje Primorske novice z dne 13.11.2019 idr.
Tudi po ugotovitvah medijev je MZI v postopek vključilo določene zaposlene v podjetju Piloti Koper d.o.o., preko odvetnika Aleksandra Lisjaka iz Kopa in predsednika SŽPD Mladena Jovičića (ki prav tako sodelujeta z MZI v obravnavanem postopku, čeprav ni povsem jasno v kakšni vlogi), in zahtevalo, da zaposleni podajo izjavo z namero, da se zaposlijo v »državnem podjetju«, ustanovljenem za izvajanje pomorske pilotaže. Torej pri bodočem konkurenčnem podjetju. MZI naj bi jim pri tem obljubilo najmanj takšne pogoje, kot jih imajo pri Piloti Koper d.o.o. ter denarno nadomestilo (povračilo stroškov) zaradi nespoštovanja konkurenčne klavzule. Kar pomeni, da je MZI zaposlene pri zasebnem podjetju že pripravilo do izdaje poslovne skrivnosti, pri čemer pa bi naj MZI celo obljubil, preko Nine Mauhler, plačevanje v breme državnega proračuna za pogodbene kazni zaradi kršitve konkurenčne prepovedi!
Zlasti slednje pa nakazuje na koruptivne elemente, saj obljublja zagotavljanje materialne koristi tretjim osebam – zaposlenim v obstoječem podjetju, ki trenutno izvaja t.i. pilotažo v Luki Koper, – če prekinejo pogodbo o zaposlitvi in se zaposlijo v podjetju, ki bi ga naj ustanovila država. V kolikor bi novo podjetje ustanovil MZI v imenu države, so lahko sredstva, potrebna za delovanje novoustanovljenega podjetja, zagotovljena samo v breme proračuna.
Prav v navedenem pa se kažejo znaki nezakonitega in koruptivnega, v vsakem primeru pa neetičnega ravnanja ter konflikta interesov. MZI in SDH zaposlene v zasebnem podjetju nagovarjata k nezakonitemu ravnanju, tj. kršitvi konkurenčne klavzule, k izdaji poslovne skrivnosti družbe Piloti Koper (na drugi strani pa poslovno skrivnost družbe Piloti Koper pridobivata MZI in SDH), vse pa z namenom ustanovitve novega, državnega podjetja, ki bi prevzelo dejavnosti in zaposlene zasebnega podjetja (s tem pa tudi njegove prihodke). MZI in SDH v sodelovanju z odvetnikom Aleksandrom Lisjakom načrtujeta oškodovanje zasebne družbe Piloti Koper, v ta namen pa k nezakonitemu ravnanju nagovarjata zaposlene tega podjetja. Pri tem očitno sodelujeta Jadran Klinec in Nina Mauhler.
Vse navedeno ima nedvoumne znake storitve kaznivega dejanja Izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti iz 236. člena KZ-1. Verjamemo, da ima navedeno, če bo izkazano v celoti, lahko tudi znake zlorabe položaja, oškodovanja javnih sredstev (čl. 257 KZ-1) in nevestnega dela v službi (čl. 258 KZ-1). Posledica ravnanja je namreč odškodninska odgovornosti države na podlagi 26. člena Ustave RS. Ravnanje je posebej sporno tudi z vidika pravil o državnih pomočeh.
Prepričani smo, da gre v danem primeru o posebni in kompleksni obliki korupcije, za ti. sistemsko korupcijo ali “State capture”. Gre za situacijo, ko si osebe, institucije, podjetja ali skupine aktivno prizadevajo za nesorazmeren, nezakonit in tudi drugače sporen vpliv na nacionalno politiko, zakonodajo in gospodarstvo za korist svojim, zasebnim interesom. Nezakonita in netransparentna dejanja v danem primeru služijo za vplivanje na formuliranje pravil, regulativ oz. drugih odločitev javnega pomena, sprejetih s strani državnih institucij.
Utemeljeno sklepamo oz. verjamemo, da bodo zgoraj opisana ravnanja javnih in drugih oseb, v kolikor ustrezno preiskana potrdila sum nepravilne uporabe pooblastil oziroma nekorektno izvajanje oblastnih funkcij ter storitve korupcijskih kaznivih dejanj in sicer: Nedovoljeno sprejemanje daril (241. člen), Nedovoljeno dajanje daril (242. člen), Jemanje podkupnine (261. člen), Dajanje podkupnine (262. člen), Sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje (263. člen), Dajanje daril za nezakonito posredovanje (264. člen) ter nenazadnje Zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. “
