Bela avba, zlata nje obroba,
ruta umetelno izvezena,
a pod njo začuda sploh ni žena,
čudna res ponuja se podoba.
Je brkata, videz maskularen,
no, ne ravno, a ni feminilen,
na pogled v celoti nestorilen,
vtis, če ne bolan, pa vsaj bizaren.
Pacient? Težko je presoditi,
res morda, gre mimo ambulante
in razširja nespodobne kvante
z belo avbo ta model pokriti.
Travestit? Ne bo, bila žalitev
to za vse bi prave travestite
in še bolj za tiste druge, skrite,
šlo bi za naziva oskrunitev.
Ekshibicionist posebne vrste?
Tudi možno, a te nekaj zmoti,
sam način, kako stvari se loti,
to, kako si v žep potiska prste.
Vtikati si v polne žepe speši,
je morda berač, igra berača,
ki dovolj ni mesečna mu plača,
se na ta način ubožec smeši?
Nekaj drugega je pohajalec,
v beli avbi ki se tam šopiri,
na ministrstvo korak usmeri,
torej je kulturni ustvarjalec!
