Športnik znan butalski je zastokal,
Tokio da letos žal odpade,
vanj gojil je svoje zadnje nade,
slednjič je samo glasno zajokal:
»Joj, prestavljena olimpiada
je za leto dni, ojoj, presneto,
šlo bo v franže tole krasno leto,
ker nam ta korona strašna vlada.
Bil pripravljen sem na disciplino,
ki posebej zame se uvaja
prvič letos, zdaj pa preostaja
mi, da brez kolajn grem v zgodovino.
Bil sem januarja v takšni formi,
da nasprotnike bi vse premagal,
upe v svojo puško sem polagal,
bil sem kos najvišji lastni normi.
V Tokiu napel bi prav vse sile,
bi bilo potrebno čisto malo,
pa vesoljstvo bi samo zijalo,
češ, kako so meni zvezde mile.
Bil edini tam bi tekmovalec,
saj sem discipline novotvorec,
športni as, za večne čase borec,
zdaj nesojeni zgolj zmagovalec.
Kolikšne sem revež sin nesreče!
Pa tako bi svetu rad dokazal,
da najboljši sem, ko bi pokazal,
kdo najdlje v koruzo puško meče.
