3.2 C
Ljubljana
ponedeljek, 1 marca, 2021

S. D.: RDEČA LUČ

Ko pošteni svet se spat odpravlja,

tale scena naokrog odmeva,

silno je razvpita vsa zadeva,

rdeča luč za sceno se pripravlja.

 

 

Rdeča luč se studijska prižiga,

da ozadje v barvi je primerni,

a v ospredju tak obraz čemerni,

da se zdi, da komajda še miga.

 

Prvi vtis je klavrni premagan,

ko zahrope v rdečici lastni

mož, obiskovalec v pozi mastni,

o katerem ve se, je odžagan.

 

Ga o vsem gostitelj izprašuje

prav natanko, kaj ga je privedlo,

on pa zvija se in hrope medlo,

kot ne vedel bi, zakaj sploh tu je.

 

Mu rdečica ves obraz presveti,

mesto svoje, pravi bo odstopil,

se nazaj pomaknil in odklopil,

toliko mogoče je povzeti.

 

Luč rdeča pa še kar utripa,

kot da “light-show” glavna je zadeva,

scena od rdečice se pregreva,

vroče je, se vidi brez otipa.

 

Na rdeči luči jasno piše,

komu scena tamkajšnja pripada,

ne, napačno, to ni maškarada,

je prizor iz, ve se, kakšne hiše.

Zadnje novice

Sorodne vsebine