Piše: Franc Bevc
Občinsko podjetje Zavod za izmero in kataster zemljišč je leta 1963 določil in izmeril mejo na zahodni strani občinske ceste. V postopku je geodet ugotovil, da so se meritve udeležile zainteresirane stranke, da so meje določene po predpisih. Iz zapisnika je tudi razvidno, da so se vse stranke strinjale z določeno mejo in jo tudi podpisale. Občinsko sodišče Celje je po uradni dolžnosti odredilo evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi.
Leta 2009 po 46 letih, je moje podjetje to isto zahodno mejo občinske ceste v postopku ureditve meje, izmerilo še natančneje. Dva mejnika sta bila obstoječa iz leta 1963, enega pa smo določili na novo. Šest lastnikov parcel na zahodni strani ceste in predstavnica MOC Celje so se z mejo že drugič strinjali in jo podpisali. Nihče se na to mejo ni pritožil in postala je dokončna, pravnomočna in nespremenljiva.
Med prvo meritvijo leta 1963 in drugo meritvijo leta 2009, sta lastnika parcel na vzhodni strani občinske ceste, okoli leta 2000 postavila na občinsko cesto zidano kmetijsko stavbo – črno gradnjo. Na cesto sta prestavila tudi lesen kozolec (priloga). Nato sta se na mejo določeno v letu 2009 pritožila. Območna geodetska uprava jima je vse zahteve zavrgla, ker so bile prepozne in nista bila stranki niti stranska udeleženca v postopku.
Leta 2012 je prišlo do sodne ureditve meje vzhodne strani te občinske ceste. Okrajna sodnica Irena Peer je mejo na vzhodni strani ceste določila na že urejeni meji na zahodni strani ceste iz leta 2009. V postopek ni vabila šest lastnikov parcel na zahodni strani ceste, katerih mej se je dotaknila niti jih ni do danes uradno obvestila o meritvi. Cesto je enostavno ukinila. Ker ceste ni bilo več, jo sodni izvedenec Matej Maligoj v svojem elaboratu ni mogel prikazati. Zato je v geodetskem elaboratu ponaredil izrek sodbe in sodno določeno mejo prestavil proti vzhodu za 18 cm, čeprav je bila cesta po podatkih zemljiškega katastra povprečno široka 3.2 m. MOC Celje je izgubila cesto v celoti, šest lastnikov parcel na zahodni strani ceste pa je ostalo brez dostopa do svojih parcel.
Namesto, da bi se MOC Celje kot nasprotna stranka, na sodbo pritožila, ker je bila ponarejena, so se župan Bojan Šrot (sodnik in odvetnik), zastopnik Roman Mavri (odvetnik) MOC Celje in zastopnik predlagatelja Matjaž Verzegnassi (odvetnik) dogovorili, da občinsko cesto podarijo predlagatelju in s tem preprečijo morebitno rušenje črne gradnje. To so storili načrtovano in naklepno. Kljub temu, da so vedeli, da bi v primeru pritožbe stroške plačala zavarovalnica, se niso pritožili. Sodba je postala pravnomočna. Vsi uporabniki občinske ceste so izgubili dostop do svojih parcel.
Ker MOC Celje ni imela več občinske ceste, je leta 2014 vložila tožbo proti šestim lastnikom parcel na zahodni strani občinske ceste češ, da ta poteka po njihovih parcelah. Postopek je vodila sodnica Tanja Dolar Božič. V sodbi je MOC Celje sodišču uspela dokazati, da so napako napravili njeni pokojni geodeti leta 1963 in izsilila občinsko cesto na zasebnih parcelah. V tem primeru je župan Bojan Šrot v sodstvu napravil inovacijo in sicer: MOC Celje je tožila samo sebe in tožbo dobila. Senat Višjega sodišča v Celju v sestavi Tatjane Kamenšek Krajnc, Darje Pahor in Katarine Lenarčič, je v obrazložitvi sodbe z drugimi besedami zapisal: »Občinski pokojni geodeti so leta 1963 napravili napako, ker niso upoštevali geodetske zakonodaje ZEN iz leta 2006 in niso upoštevali predhodnega elaborata meritve iz leta 1963, ki sploh ne obstaja« !!!. Razumi kdor more.
MOC Celje je priznala svojo krivdo, Višje sodišče Celje pa je obsodilo šest strank, ki so leta 1963 in 2009 že dvakrat s strinjanjem in podpisi uredilo svoje meje in imajo še danes (tudi MOC Celje) veljavne upravne odločbe Območne geodetske uprave Celje. Šest strank je izgubilo 575 m2 zemljišča, zgraditi morajo novo občinsko cesto po svojem zemljišču (predračun 42.329,12 EUR), poravnati stroške vseh sodb in pritožb, vse do ESČP (cca 20.000 EUR).
Taka sodba ne bi bila mogoča, če v njej ne bi sodelovala Območna geodetska uprava Celje (Damjan Kvas, Damjan Doler, Darja Tanšek), Okrožno državno tožilstvo v Celju (Simona Kuzman Razgoršek, Petra Apšner), Vrhovno državno tožilstvo RS (Zdravka Lorkovič, Erika Pajntar), Ustavno sodišče RS (Marijan Pavčnik, Dunja Jadek Pensa, Rajko Knez) in ESČP. Omejil se bom le na GURS, Okrajno in Višje sodišče v Celju in Ustavno sodišče.
Na Geodetski upravi Republike Slovenije, Območni geodetski upravi v Celju in geodetski inšpekciji se soočajo s popolno zmedo, predvsem zaradi nestrokovnosti in nepoznavanja zakonodaje zaposlenih uslužbencev (nespoštovanje lastnih dokončnih in pravnomočnih upravnih aktov, kršitev geodetske zakonodaje, opustitev preverjanja geodetskih elaboratov, vročanje upravnih aktov, ustrahovanje zaposlenih).
Isto velja za Okrajno in Višje sodišče v Celju (vabljenje strank, očitno napačno sojenje, ponareditve izrekov lastnih sklepov, nerazumne pravne obrazložitve sodb, izločitev sodnikov).
Pri uporabi izrednih pravnih sredstev, nam je bil onemogočen dostop do Vrhovnega sodišča, ki bi lahko vsebinsko preizkusilo sodbo Višjega sodišča v Celju, nam je bil onemogočen dostop do Ustavnega sodišča, ki bi lahko ugotovilo več kršitev naših človekovih pravic, da nam je bil s strani Ustavnega sodišča preprečen dostop do ESČP. Nazadnje nam je Okrožno državno tožilstvo v Celju podelilo še zmoten status oškodovanca kot tožilca, ki je tudi pravnomočen.
Z gotovostjo lahko trdim, da v državnih institucijah, ki so sodelovale v naših postopkih od državne uprave do sodišč in tožilstev, vlada popolna anarhija. Nekateri državni uslužbenci niso niti prebrali sodb, dokazov, pritožb, ali pa jih niso razumeli.
Ne predstavljam si kako je mogoče, da tako visoko izobražene osebe naredijo take napake:
- da okrajna sodnica Irena Peer ni povabila v postopek šest strank, ki jim je sodno določala mejo,
- da je sodni izvedenec Matej Maligoj v geodetskem elaboratu spremenil (ponaredil) sodno določeno mejo,
- da višje sodnice Darja Pahor, Katarina Lenarčič in Tatjana Kamenšek Krajnc in sodni izvedenec Tadej Ledinek niso vedeli, da občinski geodeti leta 1963 niso mogli delati po zakonodaji, ki bo sprejeta leta 2006, čez 43 let,
- da te iste višje sodnice in sodni izvedenec niso vedeli, da ne moreš upoštevati predhodnega elaborata, če ga ni,
- da višji državni tožilki Simona Kuzman Razgoršek in Petra Apšner v štirih letih nista opravili niti enega preiskovalnega dejanja in Policiji nista dali niti enega navodila za preiskavo in sta vse ovadbe zavrgli,
- da ustavni sodniki Marijan Pavčnik, Dunja Jadek Pensa in Rajko Knez niso znali izračunati pritožbenega roka in pritožbo vredno 2.200 EUR zavrgli kot prepozno,
- da je zaradi tega zavrženja, ESČP pritožbo vredno 3.300 EUR označilo za nedopustno,
- da je župan Celja Bojan Šrot kot predlagatelj tožil MOC Celje, priznal krivdo pokojnih občinskih geodetov in tožbo dobil, sodišče pa je obsodilo nasprotne udeležence, nič krive državljane RS.
To niso napake ampak naklepna dejanja.
V teh sodbah gre za očitno zlorabo upravne, tožilske in sodne oblasti, očitne napačnosti, samovoljnosti in arbitrarnosti, pristranskosti, zunaj okvira pravno še dopustnih dejanj, vrsta hudih postopkovnih napak. To so primeri očitno nerazumnih odločitev in nerazumnih pravnih obrazložitev, kar je lahko razvidno tudi osebi, ki nima posebne pravne izobrazbe.
Najbolj žalostno pa je to, da po izrabi vseh rednih in izrednih pravnih sredstev, po 12. letih sodb, po 20.000 EUR stroškov, stranke ne vedo, kje poteka uradna meja, kajti vse stranke imajo za isto mejo veljavne dokončne in pravnomočne upravne odločbe Območne geodetske uprave Celje iz leta 2009 in veljavne pravnomočne sodne odločbe Višjega sodišča v Celju iz leta 2019, kjer meja poteka 3 m zahodneje.
Župan Bojan Šrot že dolgo vodi MOC Celje. Ker je odvetnik in sodnik, se pri svojih poklicih redno srečuje z odvetniki, sodniki in tožilci. Brez njegove odobritve se v pravnih poslih MOC Celje ne zgodi ničesar. Moj zapis je nastal zaradi njegove koruptivnosti, izprijenosti in pokvarjenosti v spregi z odvetniki, sodniki in tožilci. Nezanemarljivo je tudi dejstvo, da je bil črnograditelj kmet, župan pa predsednik Slovenske ljudske stranke. S pozicije moči uničuje življenja svojih občanov, državljanov Republike Slovenije.
Najvišje institucije pravne države nočejo odpraviti neustavnega in nezakonitega stanja v zemljiškem katastru, nastalega kot posledica obravnavanih sodnih postopkov. Razlog je ta, da so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni.
Citiram 125. člen Ustave: »Sodniki so pri upravljanju sodniške funkcije neodvisni. Vezani so na ustavo in zakon«. Zato je potrebno razumeti 125. člen Ustave tako: »Sodniki so pri upravljanju sodniške funkcije neodvisni, dokler sodijo po ustavi in zakonu.« V nasprotnem primeru morajo sprejeti odgovornost.
Sem veteran vojne za Slovenijo, zato bom pravico vzel v svoje roke. V ta namen sem na Upravno enoto v Celju vložil zahtevo za nabavo strelnega orožja. Poizkušal se bom obraniti pred državo, katero sem soustvaril, kajti po zgoraj opisanem vzorcu, me lahko že jutri obišče Policija s ponarejeno sodno odločbo in mi odvzame zasebno lastnino. Komu mar če pri tem krši 33. člen Ustave Republike Slovenije.
Zato sem se odločil, da o delovanju državne uprave, sodstva in tožilstva obvestim javnost. Upam, da mi lahko pri tem pomagate. V kolikor vas problem zanima mi prosim sporočite pogoje na mobitel 031 680 322.
Za vse zapisano imam dokumentirane dokaze, zato za članek v celoti odgovarjam sam.
S spoštovanjem!
