Piše: Vili Kovačič
Spoštovani sodniki in senat vrhovnega sodišča RS !
Ker je rezultat EU volitev preverljivo nepošten in s tem neustaven, vlagam pritožbo na volilni izid volitev poslancev v EU parlament. In v enem delu tudi na referendumski izid.
- Volilni izid je nepošten, kar dokazuje več kot 30.000 neveljavnih glasovnic od katerih so številne neveljavne glasovnice posledica načina izvedbe volitev hkrati s 3 referendumi in 4 referendumskimi vprašanji.
- IZVEDBA VOLITEV HKRATI Z REFERENDUMOM je Ustavno sodišče že zavrnilo leta 2018 in nobenega razloga ni, da je to stališče US ob hkratnih volitvah z referendumom nekoč – pred 6 leti, ko je bilo to za ustavno sodišče ustavno sporno, danes 09.06.2014 to nenadoma ni več sporno, saj se okoliščine za avtonomno l in razumno ljudsko odločanje niso v ničemer spremenile, kvečjemu so se z množico referendumov močno poslabšale.
Pojdimo po vrsti od zadaj !
REKREATIVNA UPORABA KOLNOPLJE
Tako rekoč čez noč, to je 18.06.20124, je namreč referendumsko vprašanje o rekreativnem uživanju droge – konoplje, postalo predmet policijske kontrole v prometu, saj po ugotovitvah policije bistveno onesposablja voznike za varno vožnjo. Uživanje droge – konoplje v rekreativne namene pa je bilo eno izmed referendumskih vprašanj, ki je zdaj samo teden dni po volitvah in referendumih tako rekoč čez noč postalo inkriminirano dejanje, predmet sankcij – denarne kazni in odvzema vozniškega dovoljenja.
Z referendumskim odločanjem o uporabi konoplje v rekreativne namene je vlada , nasprotno od tega kar danes sankcionira,prikazovala kot pozitivno in neproblematično ravnanje.
- REFERENDUMSKO VPRAŠANJE O EVTANAZIJI je bilo postavljeno kljub temu, da je po Ustavi RS človeško življenje nedotakljivo in ga nobeno glasovanje ne more degradirati na nivo dovoljenja upravnega akta. Niti ga ne more izničiti ustavna prepoved glasovanja o človekovih pravicah, kot je zapisana v 90 členu ustave RS, ki prepoveduje referendum o človekovih pravicah.
Nedotakljivost človekovega življenja pa referendumsko vprašanje o evtanaziji postavlja v povsem drugorazredni položaj in nedosegljivo pravico.
- V tej in takšni pravni in duhovni zmedi so bile izvedene volitve EU poslancev. Izvolitev poslanca je tako nenadoma postala odvisna tudi od odnosa kandidata do teh vprašanj, ne pa od stališč kandidatov, ki so vezana na njegov odnos do evropskih vrednot in evropskih tem, povezanih z bodočim delovanjem EU parlamenta in načinom življenja Evropejcev v Evropi.
Skratka, to kar oblast z desno roko gradi, ista oblast z levo roko podira. V takšnem vzdušju in kontekstu so bile tudi posledice v obliki neveljavnih glasov pričakovane – 3 krat večje število neveljavnih glasovnic kot je to običajno na volitvah. Zato enormna neveljavnost glasovnic ni nobeno presenečenje, je pa seveda velik fiasko demokracije.
Tolikšno število neveljavnih glasovnic, to je nad 30.000, je zgolj empirični dokaz te zmede, ki se nedvomno kaže tudi v posledično izkrivljenem volilnem rezultatu.
- Na negativen vpliv na volilni izid z neveljavnimi glasovnicami , ki je premet te pritožbe, pa je nedvomno vplivala tudi ukinitev več kot 400 volišč v zadnjem desetletju. V odgovoru na to pa je direktor DVK Igor Zorčič nonšalatno odgovoril da to nima vpliva na referendumski in volilni izid.
- Nadalje so bile glasovnice s predčasnih volitev zlahka predmet nedopustnih manipulacij, saj so povsem izven nadzora javnosti in nobena opozorila iz prejšnjih volitev ne vodijo k popravi teh kršitev in napak.
To je privedlo celo do tega, da so nekatere politične stranke volivcem priporočile naj se predčasnih volitev ne udeležijo.
- Sodišču zato predlagam, da odredi forenzično preiskavo neveljavnih glasovnic, kajti neveljavnost v danem kontekstu ni težko zmanipulirati – sproducirati, pretvoriti veljavne glasovnice v neveljavne. Posebno v primeru volitve poslancev s preferenčnim glasom, ko samo dodatna obkrožitev še enega kandidata naredi glasovnico neveljavno.
- Na koncu še ARGUMENT ZA ZAMENJAVO direktorja DVK. Dolgotrajno več kot 5 urno čakanje na rezultat volitev poraja utemeljen sum na posege v prid nekaterim listam – strankam.
Odpoklic direktorja DVK, ki je že dva meseca prej, javno trdil, da ukinitev volišč nima vpliva na volilni izid, pa smatram za nujen ukrep, saj je vsakemu povprečnemu državljanu in volivcu jasno, da to ni res. Isti direktor pa je zavrnil tudi povsem legitimno in povsem legalno izraženo potrebo po oštevilčenju glasovnic –privoščil si je z ničemer utemeljeno izjavo, da to ni možno.
Spoštovani sodni senat !
Primeri, kršitev prava, ki jih navajam, so vprašanja, ki se nanašajo na demokracijo. Ne gre za zmago posameznih kandidatov ali političnih strank !
Pritožbo na US pa sem vložil tudi na sistemsko zanikrno neurejenost zakona ZRLI, ki že 30 let povzroča neustavnost posvetovalnih referendumov (v priponki) in njihovo nepotrebno neučinkovitost ! Odločitev o tej pobudi še čakam!
Demokracija ni javna gospa (kurba), da bi jo vsi zlorabljali z vseh strani, ampak zelo resna zadeva, ki terja stroga pravila in njihovo spoštovanje. Razveljavitev referenduma se je v SLO že zgodila leta 2019. Razveljavitev volitev v Sloveniji pa (še) ne, čeprav to v demokraciji ni nič nenormalnega – kar kaže primer avstrijskih predsedniških volitev, ki so bile pred 5 leti razveljavljene zaradi slabega lepila uporabljenega na kuvertah glasovnic poslanih po pošti. Istega leta pa so celo v Afriki – v Keniji, razveljavili predsedniške volitve.
Pozivam sodišče, da naredi korak v demokracijo in ugodi pritožbi tako, da se volitve ponovijo referendume pa ponovno izvede ko bo zakonodajalec uredil vse okoliščine v skladu z evropskimi demokratičnimi standardi, med njimi uresničitev ustavne ureditvene odločbe iz leta 2018 o referendumski kampanji, ki pa je noben poslanec še povohal ni.
Pritožba ni znak obupa, ampak slutnja upanja na vladavino prava in na nov čas, čas ko bo vladavina prava delovala za vse enako in bo zdrava pamet volivca in državljana ponovno oživela in bo ponovno postala cenjena dobrina !
Spoštovani, svoje trditve lahko potrdim na javni obravnavi in seveda tudi s pričami in dokazi. Verjamem, da resnica prej ko slej zmaga, čeprav so njeni nasprotniki podprti z velikimi denarji in so zaradi medijske prevlade-nadvlade, skoraj vedno v prednosti.
Ustavno sodišče republike Slovenije – pobuda za odpravo neustavnosti
Zadeva: Pritožba na sklep št U-I-51/24-8 z dne 15.05.2024
Podpisani vlagam pritožbo na sklep o zavržbi pobude za odpravo neustavnosti sedanje ureditve, kakor je razvidna iz spodnjega odgovora DVK – državne volilne komisije z dne 10.04.2024, katere stališče citiram:
»Področna zakonodaja, to je Zakon o referendumu in ljudski iniciativi (ZRLI), za razlago katerega je pristojno ministrstvo za javno upravo, ne predvideva možnosti vlaganja pobud za posvetovalni referendum s podpisi (podporo) volivcev. Glede na 26. do 29. člen ZRLI in 184. člen Poslovnika Državnega zbora, predlog, naj državni zbor na svojo pobudo razpiše referendum določen z zakonom, lahko vloži poslanec«.Vsebinsko popolnoma enak odgovor sem prejel tudi iz kabineta predsednice Državnega zbora.
Iz tega sledi, da državljani – ljudstvo, ki ima po 3 členu Ustave v Sloveniji v Sloveniji oblast in po 44 členu pravico do upravljanja javnih zadev, te pravice v resnici nima in je sedanja ureditev v neposrednem nasprotju z Ustavo. Zato predlagam začasno zadržanje veljavnosti zakona na osnovi ureditve iz zakona ZRLI ter ustrezno ureditveno odločbo Ustavnega sodišča.
Pravni interes izražam kot volivec in aktivni državljan Slovenije in potencialni predlagatelj posvetovalnega referenduma ter predlagatelj več drugih referendumov, ki po veljavnem ZRLI te pravice nimam že 30 let.
Predlagam, da U S to anomalijo nemudoma odpravi in to stori brez odlašanja. Menim tudi, da je treba pogoje za vložitev pobude za posvetovalni referendum izenačiti na 2.500 ne overovljenih podpisov, tako kot je to določeno v pogojih za izvedbo zakonodajnega referenduma. Posebej poudarjam tudi, da gre za pomembno ustavno pravno vprašanje in zavržba, ki je zapisana v tem sklepu, ni utemeljena. Moje navedbe so morda s stališča zakona o Ustavnem sodišču pomanjkljive, ne more pa ta pomanjkljivost biti razlog za zavržbo brez vsebinske obravnave same pobude in brez razumsko argumentiranega odgovora.
Da pa posvetovalni referendum in stroški zanj ne bi bili brez učinka na zakonodajalca v primeru, da bi za referendumsko vprašanje odklonilno glasovala večina volivcev, predlagam rešitev :
- obvezno četrto (4) branje zakona in obvezno javno predstavitev mnenj v D Z ter nedopustnost nujnega postopka mimo vseh poslovniških pravil.
- Glede referendumske kampanje pa naj U S dosledno sledi svoji lastni odločitvi iz leta 2018, ko je referendum z 9:0 razveljavilo in samo določilo dopustno vlogo vlade v referendumski kampanji.
Opozarjam tudi na nujnost, da s tem povezano ustavno odločbo izda Ustavno sodišče neposredno, saj je pričakovati, da DZ nad odvzemom sedanje ekskluzivne referendumske pravice poslancem ne bo navdušen, saj v 30 letih o tem poslanci DZ niso niti enkrat javno razpravljali, niti niso na to kdajkoli javno opozorili ali odločali.
V primerih ko gre za nov zakon, naj bo torej zakonodajalec – poleg četrtega branja, obvezen organizirati tudi predhodno javno predstavitev mnenj v DZ z direktnim – javnosti dostopnim RTV prenosom iz DZ. Sedanje ekspresno hitre obravnave po nujnem postopku, vodijo v popolno diktaturo parlamentarne večine in imajo za posledico izjemno slabo in nedomišljeno in celo škodljivo zakonodajo.
Predlagam tudi javno sejo Ustavnega sodišča o tej pobudi in o vprašanju, ki ga sproža. Civilna družba nismo samo podaljšana roka vlade ali parlamentarnih strank, ampak predvsem državljani in volivci, ki se zavedamo svojih pravic in dolžnosti.
Poudarjam tudi, da idejo o četrtem branju zakona že podpira Državni svet RS, saj je tako stališče ob gostovanju v Odmevih na RTVSLO, nedavno izrazil njegov predsednik g. Marko Lotrič.
Oba odgovora, ki ju navajam – predsednika DVK in predsednice DZ, potrjujeta isto bistveno neustavnost, ki je v tem, da je pravica do posvetovalnega referenduma ljudstvu – državljanom, v nasprotju s 3 členom in 44 členom Ustave, v resnici odvzeta, saj ureditev daje ekskluzivno in monopolno pravico do referenduma samo poslancem DZ.
Glede na množico posvetovalnih referendumov, ki se napovedujejo letos, naj U S to vlogo obravnava absolutno prednostno in z zadržanjem veljavnosti zakonov ki so bili predmet referendumov, do končne odločitve, sicer se nam obeta popoln referendumski kaos. Na splošno pa velja načelo, da ključni subjekt (to je ljudstvo) iz referendumske pobude, ne more biti in ne sme biti, iz nje izključen, saj bi moral imeti v njej primarno vlogo. Enakost vseh treh vej oblasti pa je temelj vladavine prava.
Pričujočo pobudo in pritožbo na sklep naslavljam v imenu 2 društev – DavkoPlačevalciSeNeDamo – DPSND in društva Slovenski TIGR 13 maj ter civilne iniciative DEM – demokracija enakih možnosti in ne zgolj v osebnem imenu. Poleg odgovora DVK, ki ga citiram, je enako odgovorila predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, njen odgovor potrjuje navedbo o ekskluzivni –monopolni pravici poslancev do referendumske pobude.
Ob zdaj znanih grobih kršitvah poslovnika (male ustave DZ) poudarjamo, da je nujna neposredna zakonodajna intervencija U S. ki pa ne bo uporabljena prvič (primer Izbrisani, Ustanovitev občine Ankaran, razveljavljeni in ponovljeni Referendum o 2 tiru leta 2019, sodniške plače…. Je pa to praksa tudi drugje – v zrelih demokracijah – npr: ZR Nemčiji.
Glede na pripombe, ki jih US navaja v SKLEPU , s to pritožbo odpravljam citirane pomanjkljivosti moje pobude, obenem pa kot pozoren pritožnik ponovno opozarjam na ne-ustavnosti posvetovalnega referenduma po zdaj veljavnem zakonu ZRLI. Načelno namreč velja da nobena veja oblasti ne more nadvladati druge, še bolj pa je nedopustno spregledati kršitve pravice do vlaganja referendumske pobude s strani ljudstva.
Na koncu vam, spoštovane sodnice in sodniki, kot državljan izražam veliko razočaranje in nezadovoljstvo ter izrekam nezaupnico, ko kot ustavni sodniki zelo lahkotno in soglasno prihajate do zaključka, da se moja vloga, namesto resne obravnave, zavrže in zaradi morebitnih malenkosti, ki so povsem birokratske in formalne narave, zavrže in prezrete bistvo – iz vesolja vidno nepravilnost in protiustavnost. Neustavnost, ki je nihče ne vidi in že 30 let straši po naši lepi domovini, Dolini šentflorjanski, ki ni jo morali že zdavnaj odpraviti.
Zaupanje v pravo, ki je osnova vsega, je tako ponovno padlo na izpitu. Neznanska lahkost bivanja in raz-sojanja je tako dosegla razumsko dno. Degradacija funkcije ustavnega sodnika pa je s tem žal popolna. Kot državljan, ki ne obvladam paragrafov, sem namesto argumenta žal dobil posebne vrste kompliment – tavtalogijo, z odgovorom, ki ga citiram s sledečo intelektualnim umotvorom: »pobudnik ne more utemeljiti neskladja z ustavo z navedbami, ker ne more predlagati posvetovalnega referenduma«. Torej se nad neustavnostjo, nad katero se pritožujem sploh ne morem pritožiti zato, ker se pritožujem.
Pričakujem, da bo podpisani predsednik Ustavnega sodišča ta nesmisel uvidel in spoznal. Zato predlagam, da Ustavno sodišče ta SKLEP nemudoma razveljavi ali mi ustavnost odvzema pravice do referenduma, utemelji na razumsko spodoben in racionalen način. Ker, upoštevajoč Ustavo RS, dejansko takega sklepa ni možno ubraniti, ker razumni argument ne obstoja, pričakujem razumno in racionalno opravičilo ter razveljavitev sedanje zakonske ureditve. Skupaj z odpravo vseh posledic, ki jih to prinaša. Ponavljam: neznanska lahkost bivanja ne sme postati vodilo za neznansko lahkost razsojanja!
Po vašem kot pobudnik nisem utemeljil neustavnosti , zato ker se pritožujem nad tem, da mi je odvzeta predlagalna referendumska pravica (ki izvorno po Ustavi pripada državljanom po dveh členih ustave – 3 in 44 člen ustave) in je predvidena v zakonodajnem – obveznem referendumu, v neobveznem pa ne. Neskladnosti z ustavo pa pravite, da ne morem utemeljiti s pritožbo v proti temu neskladju, katere bistvo je ravno odsotnost oziroma odvzem te pravice. Saj v SKLEPU piše: pobudi »manjka ustavnopravna utemeljitev«. Zato explicitno citiram oba člena ustave, ki sta utemeljena sama po sebi in uresničljiva neposredno in sta nad kakršnokoli zakonsko ureditvijo.
2 odstavek 3 člena
»V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno«
Pri čemer opozarjam, da je beseda »uresničuje neposredno«, to je preko referendumov, tudi fizično umeščena pred besedo »z volitvami« in seveda
44 člen ustave (sodelovanje pri upravljanju javnih zadev)
»Vsak državljan ima pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev«.
Delitev oblasti, ki jo predvideva ustava s pravico vlaganja referendumskih pobud s strani državljanov ni v ničemer okrnjena drugim subjektom, ker poslanci DZ to pravico ohranjajo, ne more pa njihova pravica biti monopolna izključevalna pravica.
Menim, da zato posebna Ustavnopravna utemeljitev ni potrebna, ker je podana že s samo navedbo citiranih členov Ustave. Zakaj je Ustava taka kot je, pa je zgodovinsko in politično vprašanje, na katerega tu ne odgovarjam.
Pozivam Ustavne sodnike k odpravi tega protiustavnega in nedemokratičnega SKLEPA in poudarjam: ni sramota napako popraviti, sramota je zanjo vedeti in se delati kot da je ni !
Najmanj kar bi Ustavno sodišče lahko neposredno storilo je priznanje pravne praznine v zakonu ZRLI glede pravice do posvetovalnega referenduma in bi odpravo te praznine naložilo zakonodajalcu. Mislim, da je to nujno ker tudi sklep iz leta 2018 ko je US razveljavilo zakonodajni referendum in naložilo zakonodajalcu uveljaviti ustavno skladen zakon o referendumski kampanji, tega po 6 letih še ni storilo. Seveda pa je do odprave te praznine nujno zadržati izvajanje referendumov v okoliščinah pravne praznine , ki ne zagotavlja uresničevanje ustavnih pravic.
Vkolikor slovensko Ustavno sodišče samo ne želi ali ne more odločiti, pa pozivam U S, da uporabi institut predhodnega odločanja na sodišču EU v Luksemburgu, ki je pristojno za sistemsko kršitve prava in pravic državljanov po načelih in standardih evropskega prava in človekovih pravic.
Ljubljana, 12.06.2024 Vili Kovačič
Pripis: včeraj sem želel navezati neposreden stik v tej referendumski zadevi in drugih temah s spoštovanim ustavnim sodnikom ddr. Klemnom Jakličem, pa mi je bilo to z njegove strani zaradi zapovedanega varovanja nepristranskosti komuniciranje onemogočeno, kar me utrjuje v prepričanju, da živimo v vedno bolj policijski državi z napačno oznako demokracija. Kajti povsem svobodno in z ogromno demonstrativno aroganco U S zlahka obiščeta predsednik vlade in znana Evropska komisarka za vrednote in transparentnost. Preprostemu državljanu pa je onemogočen kakršenkoli stik sodnika z ljudstvom – v imenu katerega se v Sloveniji izdajajo sodbe. Stik državljana z neodvisnim ustavnim sodnikom je za nosilca javne funkcije ustavnega sodnika postal tako rekoč inkriminirano dejanje, ki ima za posledico sodnikovo izločitev iz postopka.
To ni samo nedemokratična ureditev, ki neodvisnega sodnika postavlja v sramotni položaj uradnika in aparatčika sistema. In je hkrati sprevržena zavest o tem kaj sta neodvisnost in nepristranskost. V ta sklop seveda spada tudi vsestransko sledenje in nadzor kontaktov med ljudmi in nad ljudmi. V resnici pa gre za veliko zlorabo oblasti nad ljudmi, in tudi sodnikov samih. Namesto čim bolj poglobljenega in obsežnega vedenja o zadevah, ki so na dnevnem redu, se očitno od sodnikov pričakuje čim manjša vednost in informiranost, kar je seveda absolutna nezaupnica njihovemu avtonomnemu razumu. Zato me ne čudi, da se US neverjetno vztrajno upira javnim obravnavam, čeprav bi po naravi stvari v referendumski zadevi javne seje bile najbolj upravičene, saj so te absolutno v interesu javnosti.
