Piše: Iva Pavlin Žurman
Spoštovani!
Urednica One Sabina Obolnar je 5. oktobra 2021 obvestila bralce, da so dobili v uredništvo veliko pisem, ki »zaradi žalitev, obsojanja, diskreditacij in neprimernih poimenovanj ne bodo objavljena, ker ne sodijo v javno objavo«. Kot kaže spada v to kategorijo »izbrisa« tudi moje pismo, poslano uredništvu že 21. septembra in nato ponovno 28. septembra, saj je bilo odzivov na uvodnik urednice z dne 7. septembra (Bodite tiho) kar precej.
Pri svojem dolgoletnem izobraževalnem in vzgojnem delu na srednji šoli sem vedno poudarjala, da mora biti pisanje o dogajanju(jih) vsebinsko podkrepljeno z argumenti (dejstva-resnica) in, biti mora »kulturno«. Zato sem pričakovala, da bo urednica moje pismo objavila kasneje, saj so temo o objektivnosti uvodnikov obravnavala tudi pisma bralcev objavljena 5. oktobra. Toda izbris mojega razmišljanja-mnenja je bil dokončen (ne prvič). Zakaj?
V pismu sem ugovarjala mnenju urednice tudi tako, da sem ponovila njene besede (njen zapis) in nato z dejstvi njeno pisanje demantirala. Iz mojega pisma:
»V predzadnjem odstavku uvodnika je namreč urednica izpostavila najvidnejše predstavnike oblasti in njihove satelite (kot kaže bralci One-Dela ne potrebujejo imen in že takoj vedo, kdo so sateliti oblasti, saj »smo mediji tisti, ki bralcem govorimo, kako naj razmišljajo«, je pred leti na Blejskem forumu priznal tuj urednik), ki na varni razdalji »ponižujejo ljudstvo s prostitutkami, lenuhi, svinjami, pošiljanjem na psihiatrijo, z nizkotnimi besedami, ki vzbujajo skrajni odpor …« in dodala, da se zavedajo, kako s tem krepijo sovraštvo med ljudmi. »In vlada sedaj zase zahteva zaščito, nam pa grozi,« je še zapisala.«
Je bil to razlog za izbris celotnega pisma?
Urednico sem tudi opomnila, da najbrž razume metaforo o biserih in svinjah, zato je po mojem mnenju poenostavljanje (protestniki so svinje) zloraba uredniške svobode, saj mnogo bralci niso funkcionalno pismeni – razgledani (imam sosede, ki ne gledajo TV, niso na spletu, berejo pa Slovenske novice in Ono).
V svojem pismu sem tudi izpostavila novinarko RTVS Eugenijo Carl (»medijska prostitutka«), ki je vplivne člane stranke SDS povezala z Legijo smrti (javna diskreditacija brez dokazov), čemur so sledila namigovanja o nacistih v stranki SDS (ne le v Delu) in čemur smo priča že leto in pol na ulicah in trgih, nazadnje ta vikend v Marezigah, kjer je stranka SDS (nisem članica) predstavila svoje kandidate za volitve. Z menoj se je pred VS (protesti – Odbor 2014) zavzemala za resnico, vladavino prava in svobodo tudi njihova kandidatka, profesorica slovenščine A. Kocjančič.
V Marezigah (tako kot v Ljubljani) se je pojavil tudi moj »sosed«, častilec Titove (totalitarne) Jugoslavije, ki pleska kamenje na Sabotinu in se »stalno vrača v preteklost« (partizani-domobranci), čeprav se je dogodek (upor) v Marezigah zgodil pred 100 leti (15. maj 1921). Uporniki proti fašističnemu raznarodovanju so bili narodno zavedni Slovenci, domoljubi in ne Titovi komunisti, revolucionarji z rdečo zvezdo, ki je v soboto dominirala na tamkajšnjem trgu in ki smo jo ob osamosvojitvi izrezali iz slovenske zastave. Kar je pomenilo diskontinuiteto s prejšnjim režimom!
Kdor zna prepričati ljudi, da je laž resnica, jih ima v oblasti (Maria Ressa – novinarka, letošnja dobitnica Nobelove nagrade; vir: Politično s T. Gobec).
Pred leti je tedanji urednik Financial Times-a Lionel Barber to potrdil z besedami:
»Govorimo jim, kako naj razmišljajo!«
Zaključek:
Kdor obvladuje dominantne medije lahko laž spremeni v resnico!
Vsak funkconalno pismen slovenski državljan ve kdo so lastniki slovenskih mainstream medijev – tajkuni, tudi ustanovitelji F21. Njihovi zaposleni – množica novinarjev F571 je leta širila laži, tudi montirano zgodbo o Patrii, danes pa lažejo o fašistični vladi, ki »vlada z grožnjami in silo in krati ljudem svobodo in demokracijo«, so razlagali mladi novinarji in mladi intervjuvanci na RTVS Valu 202 (6.10.2021, dopoldan)
Veš, novinar, svoj dolg?,
se je glasil moj govor pred stavbo RTVS leta 2015, kamor sem vljudno povabila RTVS novinarje in urednike. In jih ni bilo, se mi je pa preko e-pošte oglasila E. Carlova in me poslala na svež zrak, ko sem ji-jim svoj govor poslala po pošti!
Takle mamo!
Iva Pavlin Žurman, Solkan
