Piše: Slovensko združenje za psihoterapijo (SZP) in drugi podpisniki
Člani nevladnih in ostalih podpisanih organizacij podpiramo regulacijo in ureditev področja psihoterapije kot samostojnega poklica, ki se izvaja na različnih področjih, npr. v zdravstvu, socialnem varstvu, šolstvu idr. Skrbi pa nas, da trenutni osnutek zakona v ničemer ne povečuje dostopnosti psihoterapije in jo celo slabša. Če se osnutek zakona ne spremeni, bodo prizadeti tisti, ki to pomoč najbolj potrebujejo: otroci, mladi, starejši, socialno ogroženi in ljudje z duševno motnjo.
Osnutek zakona namreč diskriminira ljudi z duševno motnjo, saj uvaja novost, da psihoterapevti ne bi smeli več delati z njimi. To pomeni, da bodo čez noč ostali brez svobodne izbire strokovne pomoči, vrste in čakalne dobe v zdravstvenem sistemu pa se bodo še podaljšale. Tako se bo še povečala uporaba zdravil brez psihosocialnih oblik pomoči, kar je v nasprotju s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) in Evropske komisije. V praksi to tudi pomeni, da veliko nevladnih organizacij visoko kvalitetne psihoterapevtske pomoči odraslim ter otrokom in mladostnikom z duševno motnjo ne bo smelo več nuditi. Tako nekatere nevladne organizacije ocenjujejo, da bo kar 2/3 njihovih uporabnikov ostalo brez brezplačne takojšnje pomoči.
Skrbi nas, da je Ministrstvo za zdravje pri pripravi osnutka zakona podleglo pritisku psihiatrov in kliničnih psihologov, čeprav je ministrica Valentina Prevolnik Rupel še 23. februarja 2024 na neuradnem briefingu novinarjev poudarila, »da se v svetovnih strokovnih smernicah psihoterapija uporablja kot prva in edina oblika zdravljenja pri osebnostnih motnjah in depresiji«.
Mnenje ministrice je sicer skladno s Svetovnim poročilom SZO (Svetovne zdravstvene organizacije) o duševnem zdravju v letu 2022, ki kaže, da so povsod po svetu potrebe po psihoterapevtskih in drugih oblikah pomoči vedno večje, odzivi sistemov za varovanje duševnega zdravja pa žal neustrezni. Zato SZO v poročilu navaja smernice za povečanje števila strokovnjakov in za hkratno deinstitucionalizacijo, torej da se obravnava duševnih motenj izvaja predvsem v skupnosti in ne v psihiatričnih bolnicah. SZO tudi nalaga državam članicam, da za to zagotovijo finančne vire. Ker strokovnjakov za duševno zdravje tako v svetu kot tudi v Sloveniji kronično primanjkuje, je SZO letos celo izdala priročnik s smernicami, kako izobraziti in supervizirati laike, da bi lahko izvajali na dokazih temelječe intervencije, ki so uspešne pri obravnavanju depresije in anksioznosti.
Poleg SZO pomembne organizacije na področju psihoterapije (npr. Ameriška psihološka zveza, Ameriška psihiatrična zveza, Evropska zveza psiholoških društev, Evropska zveza za psihoterapijo idr.) ne omejujejo uporabo psihoterapije le na zdravstvo.
Od Ministrstva za zdravje si želimo upoštevanja svetovnih smernic in priprave zakona, ki bi imel pred očmi uporabnike, ki potrebujejo psihoterapevtsko pomoč. Želimo si zakon, ki bi vzpostavil jasne kriterije za poklic psihoterapevta, hkrati pa povečal dostopnost in kvaliteto psihoterapevtskih storitev. Najmanj, kar bi moral omogočiti, je povečanje dostopnosti do brezplačne psihoterapije najbolj ranljivim posameznikom naše družbe: otrokom, mladim, starejšim, socialno ogroženim in ljudem z duševno motnjo. Pričakujemo, da bodo psihoterapevti – tako kot to počnejo pri nas in v tujini že desetletja – še naprej lahko nudili brezplačno in takojšnjo pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo.
Irena Kosovel, univ. dipl. prav., psihoanalitična psihoterapevtka, predsednica SZP
Franci Gerbec, univ. dipl. prav., podpredsednik ZOPS
prof. dr. Robert Cvetek, univ. dipl. psiholog, specialist zakonske in družinske terapije, predstojnik Katedre za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije UL TEOF
mag. Miran Možina, dr. med., spec. psihiater in psihoterapevt, direktor SFU Ljubljana
asist. Urška Kranjc Jakša, univ. dipl. filozofinja, zakonska in družinska terapevtka stažistka, doktorantka zakonske in družinske terapije, mediatorka, predsednica Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije.
Slovensko združenje za psihoterapijo (SZP)
Zveza organizacij pacientov ter uporabnikov zdravstvenih in socialno varstvenih storitev Slovenije (ZOPS)
Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta (UL TEOF)
Univerza Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana (SFU Ljubljana)
Združenje zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije (ZZDTS)
Razna združenja nevladnih in drugih organizacij
