Piše: Franc Pukšič, Destrnik
Kot nekdanji poslanec Državnega zbora (pet mandatov) in dolgoletni župan (šest mandatov), ki sem se tudi sam prijavil na razpis za varuha človekovih pravic, menim, da je pri aktualnem predlogu predsednice republike treba opozoriti na resen problem politične in institucionalne higiene.
Predsednica republike ima pravico predlagati kogarkoli, nima pa pravice ignorirati politične higiene.
Predlagati kandidatko za varuhinjo človekovih pravic, ki je januarja 2020 vložila tožbo proti Državnemu zboru, je očiten konflikt politične higiene in pričakovati da jo bo toženec podprl celo s 60 glasovi???
Poleg tega je bila kandidatka ena ključnih oseb arbitražnega postopka, ki se je 29. junija 2017 končal s za Slovenijo škodljivo razsodbo, z resnimi posledicami za državo in naše ribiče.
Takšna izbira ni v interesu verodostojnosti institucije varuha, ki bi morala povezovati ne pa deliti. Varuh mora biti brez senc dvomov – ne simbol sporov in napačnih odločitev.
Vprašanja za novinarje ???
- Kako je mogoče govoriti o neodvisnosti institucije varuha, če kandidatka toži organ, ki o njej odloča (tožba vložena januarja 2020)?
- Ali ni predlog takšne kandidatke politično nehigieničen precedens, ne glede na njene formalne reference?
- Kako predsednica republike ocenjuje moralno odgovornost oseb, ki so sodelovale v arbitraži, ki se je junija 2017 končala s porazom Slovenije?
- Kakšno sporočilo daje državi, ribičem in javnosti imenovanje osebe, povezane z enim največjih zunanjepolitičnih neuspehov?
- Ali ne bi moral biti varuh človekovih pravic figura, ki združuje, ne pa odpira starih sporov in delitev?
