Vir: MojeDelo
Materinstvo je za večino žensk pozitivna in izpolnjujoča izkušnja, njihove na novo pridobljene spretnosti pa so lahko koristne tudi na delovnem mestu. Ravnovesje med zasebnim in poklicnim življenjem ni vedno enostavna naloga, toda ob ustrezni podpori delodajalcev se ženske ne bodo počutile, kot da morajo izbirati med enim ali drugim. Ker se še vedno soočamo s pomanjkanjem določenega kadra, lahko uspešna vrnitev mater na trg dela ublaži izzive pri zaposlovanju, menijo pri MojeDelo.com.
Spretnosti iz materinstva zaželene tudi v delovnem okolju
Diskriminacija zaposlenih zaradi nosečnosti je v Sloveniji prepovedana z Zakonom o delovnem razmerju, po katerem delodajalec od kandidatke za zaposlitev ne sme zahtevati podatkov o nosečnosti, načrtovanju družine ali drugih vprašanj, ki niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem. Toda še vedno se na trgu dela pojavljajo delodajalci, ki zaradi obsega dela in same organizacije delovnega okolja mlajše ženske ne zaposlijo, ker domnevajo, da bo v prihodnjih letih zanosila in tako povzročila ponovno reorganizacijo njenega dela. Prav tako se z ovirami pri zaposlovanju in napredovanju srečujejo matere zaradi prepričanja, da bodo zaradi otrok pogosteje odsotne z dela ali se slabše izkazale pri delu. Delodajalci se premalo zavedajo, da je lahko zaposlovanje mater koristno za podjetje, zaradi spretnosti, ki so jih razvile pri materinstvu, in so zaželene tudi na delovnem mestu, ugotavlja družba McKinney v raziskavi (april, 2022). Te spretnosti so med drugim sočutje, potrpežljivost, večopravilnost in učinkovitost.
Pri nas največji delež zaposlenih mater
V letu 2021 je v Sloveniji rodilo 18.984 žensk, od tega jih je bilo skoraj 13 tisoč v starosti med 26. in 35. letom, torej v obdobju, ko je poleg družine prav tako prioriteta gradnja kariere. Po podatkih Eurostata za leto 2020 ima Slovenija po stopnji delovne aktivnosti mater, starih 25–54 let, največji delež zaposlenih žensk z otroki (86,2 odstotka), medtem ko je evropsko povprečje 72,2. Ženske danes niso več le v tradicionalni vlogi gospodinje in skrbnice za družino, pač pa so postavljene na trg dela ob bok moškim. Od žensk se pričakuje, da se izkažejo v službi, so najboljše matere in partnerice, hkrati pa skrbijo za svoj videz, hodijo na rekreacijo, se zdravo prehranjujejo, imajo urejen dom in so vedno dobre volje. Ta nerealna pričakovanja so za ženske izjemno obremenjujoča. Usklajevanje službenih obveznosti in družinskega življenja nikakor ni lahka naloga, zato se marsikatera počuti, kot da dela »dvojno izmeno«, ugotavljajo v poročilu Women in the Workplace (McKinsey’s 2020).
Ženske tedensko opravijo 39 ur neplačanega dela
Ženske še vedno opravijo veliko več gospodinjskih opravil in skrbi za otroke kot moški. Samo vsak tretji moški vsak dan kuha in opravlja gospodinjska dela, medtem ko večina žensk to počne vsak dan (79 odstotkov), izpostavlja Evropski inštitut za enakost spolov (Indeks enakosti spolov, 2017). V gospodinjstvih, v katerih je najmlajši otrok star manj kot 7 let, ženske povprečno porabijo 32 ur na teden za plačano delo in 39 ur na teden za neplačano delo, medtem ko moški porabijo 41 ur na teden za plačano delo in 19 ur na teden za neplačano delo, kaže Evropska raziskava o delovnih pogojih (2015). V času pandemije covida-19 so bile ženske tiste, ki so prevzele dodatno skrb za družino, s čimer se je povečalo tudi število njihovih neplačanih ur. Ena od treh mater je zato v času pandemije razmišljala, da bi zapustila trg dela ali zamenjala kariero (McKinsey’s, 2020).
»Prosto delovno mesto je za podjetje strošek in delodajalci se vedno bolj zavedajo izzivov, s katerimi se soočajo starši, še posebej matere, tako na delovnem mestu kot tudi v zasebnem življenju. Slovencem je v primerjavi s svetovnim povprečjem ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem še pomembnejše, je pokazala raziskava What Job Seekers Wish Employers Knew, ki smo jo lani izvedli z družbo Boston Consulting Group. Četrtina sodelujočih v raziskavi pri nas si želi tudi večjo fleksibilnost na delovnem mestu (poljuben prihod in odhod v službo, krajši delovni tedni), dve tretjini pa hibridni model dela (kombinacija od doma in na lokaciji podjetja), ki se je uveljavil med pandemijo,« pravijo pri MojeDelo.com.
Interni programi pripomorejo k uspešnejši vrnitvi na delovno mesto
Po raziskavi Eurostata (2020) otrok v gospodinjstvu negativno vpliva na stopnjo zaposlenosti žensk, medtem ko pozitivno vpliva na stopnjo zaposlenosti moških, ne glede na stopnjo izobrazbe staršev. Za Slovenijo ugotavljajo, da se matere po izteku porodniškega dopusta najpogosteje vrnejo na delovno mesto za polni delovni čas, redke izkoristijo pravico do polovičnega delovnega časa do otrokovega tretjega leta, izjemno redke pa se po rojstvu otroka ne vrnejo na delovno mesto.
Na MojeDelo.com poudarjajo, da smo v obdobju, ko na trgu dela že kronično primanjkuje primernega kadra za določena delovna mesta, zato je pomembno, da se materam omogoči kar se da učinkovito vključitev nazaj na trg dela: »Urejen sistem predšolskega in šolskega varstva pri nas zagotovo vpliva na visok delež vrnitve mater na trg dela. Nekateri delodajalci uvajajo tudi interne programe in mentorstva, ki pomagajo materam, da se lažje vrnejo na delo po materinskem oz. starševskem dopustu. Večja fleksibilnost na delovnem mestu bi jim zagotovo olajšala usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja. Še vedno pa se premalo cenijo spretnosti, ki jih lahko matere iz zasebnega življenja prenesejo na delovno mesto.«
