Piše: AmCham Slovenia
Na tokratnem AmCham Poslovnem zajtrku z naslovom “Digitalna preobrazba slovenskega zdravstva – Kako jo sploh razumemo?” so sodelujoči razpravljali o trenutnem stanju slovenskega zdravstva, mnogih izzivih s katerimi se sooča eden najpomembnejših družbenih sistemov in upanju, ki ga predlaga napovedana reforma, pri kateri se kot pomembno rešitev omenja tudi digitalno preobrazbo. Po mnenju strokovnjakov je Slovenija na dobri poti digitalne preobrazbe zdravstva, a mora na tej poti narediti korak naprej. Izpostavili so pomen jasno zastavljene vizije razvoja ter sodelovanja med vsemi deležniki, ki soustvarjajo zdravstveni sistem in pomen državljana, ki ga mora država kot servis postaviti v ospredje.
Z nami so bili prof. dr. Bojana Beović, dr. med, specialistka infektologinja in predsednica, Zdravniška zbornica Slovenije in profesorica, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, prof. dr. Matej Černe, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Igor Lerman, vodja prodaje za hrvaški in slovenski trg, IQVIA, Eva McLellan, generalna direktorica, Roche Slovenija in Igor Zorko, direktor, ZZI, predsednik združenja za informatiko in telekomunikacije ZIT pri GZS, predsednik upravnega odbora Slovenske digitalne koalicije. Pridružil se nam je tudi Peter Pustatičnik, vodja eZdravja in eOskrbe, Telekom Slovenije in nam predstavil E-oskrbo in nacionalni klicni center za uporabnike zdravstvenega sistema – primera dobre prakse v Sloveniji na področju e-rešitev v zdravstvu.
Učinki digitalne preobrazbe; za zdravnike in zdravstveno osebje, za paciente in za celoten zdravstveni sistem, vprašanje o podpori vseh deležnikov, ki delujejo v zdravstvu, motivaciji kot faktorju ki določa uspešnost digitalne preobrazbe, različnem razumevanju tehnologije in dobre prakse iz tujine so bile ključne tematike na odru današnjega AmCham Poslovnega zajtrka. Mag. Ajša Vodnik, generalna direktorica AmCham Slovenija in podpredsednica AmChams in Europe je tako uvodoma izpostavila pomen kulture dialoga in vlogo gospodarstva kot enega izmed pomembnih deležnikov, ki je trenutno izključen iz pogovora: “Pomembno je, da se razvije dialog, da se strokovnjaki pogovarjajo in stvari tudi udejanjijo … Ko govorimo o digitalni preobrazbi moramo razumeti o čem se sploh pogovarjamo.” Opozorila je na to, da se mora dialog vzpostaviti na področjih korporativnega upravljanja in kadrov, stabilnega financiranja, na vednosti temelječega zdravstva, sodobne infrastrukture in opreme ter nove tehnologije in digitalizacije. Predvsem pa, da je pri vsem tem gospodarstvo pomemben partner.
Strokovnjaki so se strinjali, da je ključnega pomena dobro zastavljena strategija in vključenosti različnih deležnikov. Bojana Beović je izrazila željo po kakovostnejših obravnavah, saj gre digitalna preobrazba z roko v roki z enostavnostjo, časovno ekonomičnostjo obravnav in večjim številom obravnav: »To so malenkosti, ki jemljejo minute in vsaka minuta je dragocena.« Zorko je ob tem poudaril, da je pomembno narediti korak naprej, se zadovoljiti tudi z manjšimi koraki, saj lahko le na ta način napredujemo: »Potrebno je pokazati rezultat. Imamo relativno začrtane strukture projektov, nimamo pa veliko časa da jih naredimo … Že v prejšnji vladi se je začela pripravljati strategija, vključeni so tudi različni drugi deležniki. Politika je razumela. Zelo veliko stvari se dogaja, bojimo pa se vlagati. Na mizi imamo kaj moramo narediti, ampak zgodi se pa ne. Majhnih korakov ne naredimo, ne premikamo se programsko, mi čakamo na velike projekte. S tem bi tudi pokazali in zdravnikom in pacientom pokazali koristi.«
Pri načrtovanju aktivnosti pa je bistvena uporabniška izkušnja in uporabnik. Eva McLellan je izpostavila: »Mislim, da sta tehnologija in digitalizacija zelo uporabni, vendar se moramo pri temu osredotočiti na to, kaj je za uporabnika pomembno … Imamo toliko podatkov za analizo, kaj deluje in kaj ne deluje. Zelo enostavno nas lahko zaslepijo nove, moderne tehnologije, zato se moramo vprašati, kaj je smiselno.« Dr. Matej Černe je opozoril, da ljudje pred uporabo nove tehnologije niso pozorni na širšo sliko, ampak kako bo ta spremenila njihovo osebno izkušnjo: »Tehnologija je predvidljiva, ljudje pa nismo, ljudje imamo čustva, bojimo se novih stvari, upiramo se spremembam.« Omenil je tri dejavnike, ki so pomembni pri uvajanju sprememb: podpora vodstva, izobraževanje in predstavitev koristi prav vsem deležnikom: »V ospredju digitalne preobrazbe so ljudje.« Tudi Beovićeva je pri govoru o podatkih v središče postavila bolnika: »Velik igralec v tej zgodbi je pacient. Biti mora dovolj izobražen, da te podatke razume … Bolniki morajo zaupati da se njihovi najbolj intimni podatki obravnavajo etično in niso ogroženi.«
Čas pandemije je bil velik test in pokazatelj, kako so sistemi pripravljeni za krize. Igor Zorko je izpostavil pomen dolgoročnega načrtovanja, sodelovanja in vzpostavljenega ekosistema. Igor Lerman je izpostavil finančni vidik in v vodilno vlogo postavil digitalizacijo: »Vstopamo v obdobje, ko so nam finančna sredstva prikrajšana, zato je smiselno, da je digitalizacija vse bolj priljubljena in v središču pozornosti.« Tudi Igor Zorko je nakazal, da smo lahko Slovenci bolj optimistični saj smo v primerjavi z drugimi državami, eni redkih, ki imajo svoje informacijske rešitve, a čas je, da naredimo korak naprej, da stvari nadgradimo: “Nekdo je začel iz 0, mi pa delamo na tradiciji in ohranjamo sistem, ampak ga hkrati digitaliziramo.”
Cilj digitalizacije je doseganje boljših rezultatov hkrati pa predstavlja tudi veliko priložnost in prednost Slovenije. Ob tem je Igor Zorko kot eno izmed rešitev izpostavil v dosegu in sodelovanju poslovne sfere, saj gospodarski subjekti lahko v svoje komunikacije vključijo tudi sporočila o zdravstvu ter tako dosežejo svoje zaposlene in tudi velik del širše javnosti. Pri napredku so vsekakor bistvenega pomena ljudje, odgovorno upravljanje ter zaupanje zdravnikom kot tudi sistemu. Lerman je poudaril tudi, da je lahko učinek digitalne transformacije zdravstva povečanje zadovoljstva in kakovosti dela tako za zdravnike, medicinsko osebje, kot za paciente.
