Piše: Frančiška Buttolo, Ljubljana
Zgodi se – čudež! Reši Slovenijo, ljubi Bog!
Pravi čudež bi bil, če bodo predlogi na referendumu sprejeti z dovolj velikim številom glasov. Ljudje božji, glasujte ZA in pomagajte ohraniti Slovenijo in slovenski narod! GOSPOD JANŠA VE, KAJ DELA. ZAUPATI MU MORAMO. NE IZGUBLJAKMO REFERENDUMA PO NEUMNOSTI, ZARADI DUHOVNE LENOBE IN LAHKOVERNOSTI. SLOVENIJI RESNICNO GROZI IZGINOTJE.
Ko sem danes poslušala različne medije, sem se prav prestrašila. Referendum bo propadel. Gotovo. To se bo zgodilo najprej zaradi še vedno dovolj dobrega življenjskega standarda, za katerega si pripisujejo vse zasluge slovenski skrajni levičarji. Kako resno pa je v krizi slovensko gospodarstvo, ki so ga skrajni levičarji pod Golobovo vlado dobesedno kastrirali, tega pa žal slovensko prebivalstvo sedanji vladi ne verjame. Mediji pa tudi molčijo o tem in podpirajo ponorele sindikate, ki obljubljajo, da bodo zaposlenim pomagali do visokih plač tudi v propadlih podjetjih, kar iz državne blagajne, ko bomo spet imeli komunizem.
Slovensko prebivalstvo vse to kar verjame. Slišimo, da bo država služila z mamili, orožjem (za Nemčijo?), z ilegalnimi migranti in z umetno inteligenco, uporabljeno v najslabše namene, ker je zdaj vse to še najbolj donosno. V teh poslih so “kot doma” slovenski levičarji z vsemi svojimi nevladnimi organizacijami, torej polovica slivenskega politično aktumivnega prebivalstva. Kako pa je z drugo polivico? Ža zdaj tudi na desnici še nikogar ne skrbi, od česa bomo živeli v bližnji prihodnosti. Kot da je takšna brezskrbost še najboljša, ker l podaljša mir in zadovoljstvo prebivalstva vsaj še za kako leto.
PRVI problem na politicni desnici v Sloveniji je ta, da je, tako kot na levici, tudi desni del slovenskega prebivalstva še vedno naklonjen preteklosti, zlasti pa lažni podobi o njej, češ da je bila celo boljša od sedanjosti, ker smo bili takrst bolj menda “bolj vsi enaki”. Ali res? Seveda nismo bili. Zakaj pa so potem komunisti pobili, izgnali, zaprli in preganjali milijone ljudi v Jugoslaviji? O tem priča tudi dejstvo, da še danes nekaterih, ki niso bili enaki, niti kulturno pokopati NE SMEMO.
DRUGI problem v Sloveniji pa so slovenski kristjani. Zelo se moti, kdor misli, da so slovenski kristjani res slovenska desnica, podibno kot so drugod v EU. Slovenski kristjani niso ravno popolni komunisti, žal pa ne marajo nikogar, ki ne mara kiministov. V resnici se komunisti kristjanom smilijo, ker “siromaki” nimajo krščanskih vrednot, ampak samo oblast in moč. Kristjani jim prav radi prijazno ponudijo svojo pomoč, še zlasti takrat, ko je potrebno koga obtožiti nespoštovanja oblasti. To pomoč komunistom še vedno zelo ceni sedanji prvi slovenski komunist, saj nima nič proti žlahtni krščanski desnici, politično bolj ali manj podobni krščanskim socialistom, ki jih je zbral okoli sebe in pisatelj Edvard Kocbek, zaradi česar jih imenujemo kocbekovci. Mar ni čudno, da je po predsedniških volitvah, na katerih je kandidiral tudi dr. Jože Pučnik, kar nekaj slovenskih redovnic javno priznalo, da so volile Kučana. Nič posebnega za Slovenijo. Volile so tistega, ki so ga že poznale. “Samo nikakršnih spremenb, prosim”, si misli Slovenski kristjan, še najmanj pa so mu mu pri srcu razmišljajoči nezadovoljneži, ki so bili celo zaprti zaradi upora proti komunistični politiki. “Pa še kaj, prav zapornikov nam še manjka na mestu predsednika države*, si misli marsikateri posmšten im kristjan. Pa kaj, če je bil že izpuščen iz zapora in rehabilitiran, ko ni poznajo nokakršne hvaležnosti do oblasti, nit v primerih, ko ga je ta zaprla, da bi se poboljšal. Kristjani ne marajo niti političnih zapornikov niti političnih nezadovoljnežev, še najbolj pa so skeptični do največjih žrtev komunozma, kljub temu, da so bili skoraj vsi kristjani. Za slovenske žrtve komunizma slovenski kristjani nimajo pravega razumevanja. Ko pa se kdo, ki niti ni pravi vernik, loti reševanja vsaj deloma tudi krščanskih problemiv, na primer pokopov žrtev komunizma, kristjani iščejo čim bolj do komunistov prizanesljivo pot, pristajajo na vse dolge in zapletene ovinke, in veliko bolj razumejo nekdanje komuniste, kot pa tiste, ki jih obsojajo, tako kot njihov – pravzaprav Titov – morilski komunizem. Komunistična ali skrajno leva blast, še vedno verjamejo preštevilni kristjani, je za to, da z njo sodelujemo in dosegamo čim večje uspehe, ne pa da jo kritiziramo ali celo rušimo. Ne, tudi po osamosvojitvi ni nič bolje. Prvi so bili kristjani, ki so – skupaj s komunisti in njihovimi nevladnimi organizacijami – hoteli še pospešiti prihode muslimanskih ilegalnih migrantov, ne le zaradi tega, ker migracije močno podpirata Vatikan in EU, ampak tudi zato, ker ilegalne migracije pidpira slovenska skrajna levica, še pisebno pa Sorosov veliki prijatelj Milan Kučan.
Tretji problem l, kar zadeva glasovanje na bližnjem referendumu, pa so priseljenci, skoraj sami levičarji z Balkana in skoraj sami nasprotniki prevladovanja vsakršne avtohtone kulture v EU, tidi slovenske, ki so se v Slovenijo priselili z Bližnjega vzhoda. Če se bo sploh kdo od priseljencev udeležil bližnjega referenduma, bo gotovo glasoval proti vsem štirim predlogom, ker niso niti komunistični niti marksistično multikultirno globslistični, kar trenutno v Slovrniji pomeni, da bi morali biti predlogi na referendumu podobni diktaturi Hamasa v Gazi. -Tako bom žalostna in obupana po referendumu, da si bom želela kar umreti. Navsetadnje se mi bo vsaj ta želja- hočem ali ne – kar kmalu izpolnila, saj sem že devetem desetletju svojega življenja.
