Piše: Tamara Lubarda, Ljubljana
Kakšni bodo rezultati marčevskih volitev je na nas samih, zato bodimo udeleženi. Predvolilna tekma se pričenja, ker se politične stranke že spuščajo v boj za volivce. Politične stranke se bodo borile za poslanske mandate, novim se čas skoraj izteka. Zagotovo je, da take koalicije ne bo vnovič, zato iz Svobode, Levice in SD trepetajo.
V izboru med prvakom SDS Janezom Janšo ali ustanoviteljem Gibanja Svobode se bodo volivci morda zatekali k Prerodovemu Vladimirju Prebiliču, zlasti, če zanje zmotno obvelja: “vse, le Janeza Janše ne.” Sploh, ker je V. Prebilič za Reporter (št. 49 – 8. decembra 2025) naslovno povedal, da sta tako Janša kot Golob slaba izbira. Ampak, kot je tudi izrekel, ni treba glasovati za nekoga samo zato, da drugi ne bo uspel. Je pa res, da J. Janša ne zavrača sodelovanja z drugimi strankami, V. Prebilič izhodno pa, medtem ko je R. Golob koalicijsko povezovanje z SDS v mandatu 2022 – 2025 absolutno in na vse kriplje zavračal ali pa tega da bi se povezal z drugo najmočnejšo stranko glede na volilni izid dejansko sploh ni bil sposoben, zaradi česar je J. Janša od V. Prebiliča bolj povezovalen in strpnen do politične konkurence. Eni si mislijo: “Goloba ne, drugo pa že.” Ker je R. Golob hinavsko izključevalen do opozicijskih strank pri čemer je arogantno predrzen v njihovem preziranju in jih je ‘partnersko’ izločil.
Ker v primeru da bi dobil R. Golob mandat za sestavo vlade smo večnivojsko pogoreli. Po njegovem bi nam moral za (navidezno) uspešnost zavidati ves svet, mi pa capljamo za razvitejšimi članicami EU in se spopadamo s številnimi problemi, ki bi jih učinkovita vlada že zdavnaj morala bodisi prepreč(eva)iti ali pa sprotno razreševati, pri čemer pa ni bila pravočasna ali efektivna, sicer se problemi ne bi stopnjevali temveč bi pojenjali, ne bi se (na)kopičili ampak odpravljali. Pri tem nas nekateri makroekonomski kazalci ne smejo zmesti, saj glede na to od koga so in kdo jih postavlja ne odražajo dejanskega stanja. In iz G. Svobode rinejo naprej, ne glede na ceno ter posledice, vse za dosego cilja, enega in edinega, kar je skoraj njihova utopija tega, da bodo znova zmagovalna politična stranka na marčevskih državnozborskih volitvah, vendar NE še ene take velike POLOMIJE, KOT JO IMAMO, to je ODKAR NAM G. SVOBODA NAREKUJE VSE. Njih ne bremenijo, medtem ko to kar se Svobodnikom dopušča opoziciji ni dovoljeno. Pri čemer imajo dvojna merila: sebe imajo za nedotakljive, na ostalih se lomijo kopija.
Posegajo v zdravstveni sistem in tudi nasploh poskušajo razmejiti javno od zasebnega. Kar bi bilo sprejemljivo z ustreznimi shemami, če se udejanjajo s pričujočo realnostjo.
Neuspehe so zakamuflirali z zvitim načinom da bi državljani dobili površinski občutek o tem, da ni novih nevarnosti ki bi pretile državljanom, ‘kot da vse štima’ pa četudi je bil R. Golob v Novem mestu od Novomeščanov po umoru Aleša Šutarja neposredno izžvižgan, nakar pa se je zaradi ”lastne” varnosti pred njimi od zunaj umaknil v občino. V notranji prostor, pri čemer se je zbranim izjavilo, da so nastajale težave z ozvočenjem.
V Romska naselja se pošlje okrepljene policijske patrulje s čemer zapleti ne prenehajo. Represija s silo povzroča kontra efekte, kajti razmere se s takim včasih celo poslabšajo. Rezi v socialne prejemke Romov seveda niso rešitev, kajti od nečesa morajo preživeti. Revščina pomeni večjo bedo, nesigurnosti in nezadovoljstvo, ker se to prenaša na druge.
Nasploh tonemo, ker s tem, da se okrivlja tudi tiste, ki s tem niso povezani ni izhodov. Z amnestijo o predaji neregistriranega orožja še ni možno ukinjati naklepnega streljanja. Kar je načelno je to, da novi direktor policije Damjan Petrič ne pristaja na izsiljevanja.
Tudi volivci se izogibamo zavajanjem, v kolikor jih je moč prepoznati, kar je odvisno od nenehne presoje z ne-ugodnimi izkušnjami, nanašajoč se na delovanje pod-sistemov države, ki zajemajo tako šolstvo kot zdravstvo, policijo ter preostale ‘gradbene’ tvornike. Odločali bomo ali si želimo njihovo podkrepljenost ali zmanjševanje vplivanja države. Volitve so smerokaz kam in čemu se nagibamo, odločilen za dejanja je njihov rezultat.
Želja nas usmeri v to, da hočemo v Sloveniji čim bolj prosperirati in čim manj zaostati. Najboljša izbira s tega izhodišča je torej država blaginje z mešanim sistemom delovanja. Ker “poskrbeti” za enega reveža pomeni manj ogroziti bogate, ne zmoremo brez sociale. Hkrati je treba zaščititi zasebno lastnino ter ‘tu’ razločevati med državnim premoženjem. Nabijanje nesorazmerno visokih davkov na premoženje bogatejših revnim ne pomaga. Brezdomci nas stalno opozarjajo na pomanjkljivosti pri delovanju socialnega sistema. V Mestni občini Ljubljana so jim čez noč zaprli celo nekatere podhode za prenočevanje. Čeprav so uličarji tisti ki pokažejo da celotna podoba naše sočutne Slovenije ni popolna.
Tokovi migracij se selijo tudi k nam, iz česar nismo izvzeti, zaradi česar rabimo več sredstev, kjer problemi ne izhajajo iz vprašanja solidarnosti temveč so v netransparentni razporeditvi z namembnostjo to je ko jih zadostujoče ne prejmejo teh najbolj upravičeni.
Potem so tu naši upokojenci, ki so se že večkrat do sedaj ujeli na “limance” K. Erjavca, toda zopet nasedejo obljubi, da bo poskrbel zanje izdatnejše kot bodo v ostalih strankah. S Svobode rinejo naprej, naprej je njihov slogan, in to brez ozira na ceno takega početja. So s Preroda dr. V. Prebiliča iskreni s tem, ker nam želijo: srečno, zdravo, uspešno in predvsem NORMALNO 2026-30? V teh dneh to izrekajo s plakati Preroda na prostem. Toda ker se imajo za alternativo desno orientiranim strankam bi jih poskušal ohromiti.
Iz tega izhaja, da res potrebujemo mandatarja, ki bo strpno in brez zadržkov do izidov politične stranke ki bodo s podanimi glasovi dosegle parlamentarni prag uspel povezati kljub različnim interesom s čim manj neusklajenosti in bo sinhrono sestavil ekipo vlade. SDS predlaga ustavno večino razuma, razum pa je za koalicijsko raznotero vlado nujen, neizpodbitno je neizogiben za smotrno ali takšno politiko da ne bo v škodo državljanom. Želimo si, da bi bili volilni upravičenci deležni vsega, kar pripomore boljšemu življenju. Toda komu oddati glas je odločitev vsakega posameznika, zato bodimo čimbolj trezni.
