Piše: Marica Marolt, Bloke
Spominjam se, da so bila še pred šestdesetimi leti na zidove javnih uradov nalepljena opozorila “Ne pljuvaj na tla”. Na tleh so bile posodice za izpljunke. Toliko let pozneje pa bi bilo potrebno zopet namestiti pljuvalnike, in sicer na mesto predsedujočega parlamentu en večji pljuvalnik.
Vse je bilo narobe, kar je naredila prejšnja vlada. Rešila mnoge pred covidom, ker so bile predpisane maske. Med drugim je v tistem času delila bonbončke. Dva bonbončka sta bila gotovo večja od penzije nekaterih. Bili smo na počitnicah za bone …
Ta pa nam ponuja usmiljenje v obliki strupa (samomor s pomočjo). Zdravniki zdravijo, ne pa zahrbtno ubijajo, kar injekcija s strupom je. Ravno včeraj sem slišal ženo, ki dela v hospicu, da se da vsem pomagati. Pri čustvenih tegobah je dovolj samo ljubeča roka nekoga, ki ga bolna oseba pogreša. Ljudi, zdrave, je potrebno zbuditi iz otopelosti srca. To je bolezen današnjega časa.
Ta naša vlada je nesposobna, da bi paliativno oskrbo sistemsko uredila. Zdaj obstajajo le donatorji, prostovoljni prispevki in dobra volja prostovoljcev za hospic. Potem pa nam ponujajo smrt. Ko bi vsaj kmalu bili deležni bonbončkov in izhoda iz začaranega mencanja na mestu, pa Bog pomagaj!
