Piše: Frančiška Buttolo, Ljubljana
Že komunistka Lidija Šentjurc je v prvem desetletju po drugi svetovni vojni izumila dvojnost svoje diabolične metode za uničevanje umetnikov in njihovih del z dvojno cenzuro. Najprej tako, da je z nejevoljo le pristala na izid določenega umetniškega dela, s čimer je pokazala, da je v Sloveniji “svoboda” objavljanja, takoj po izidu dela pa je za uničevanje umetnikov in njihovih del njena specializirana udba v obliki “strokovnih” kritik poskrbela za nujno reakcijo “naroda” na nesprejemljive značilnosti za komunistično družbo nesprejemljive umetnine in njenega avtorja, na primer na katolištvo v poeziji Antona Vodnikovi leta 1952, ko so izšle njegove pesmi Zlati krogi.
Žal, tovrstna udbovska diabolična kritika ostaja v slovenskem kulturnem prostoru vse do današnjih dni. Ta tipično slovenska dvojnost kot domnevno mehkejša oblika stalinizma na različnih področjih, pa se ne pojavlja samo v kulturi. Velikokrat je še hujša na drugih področjih, zlasti v politiki. Ta – tipično slovenski – diabolični stalinizem je v resnici še hujši, bolj prefinjeno aziatski, od tipičnega odkritega sovjetskega stalinizma. Po osamosvojitvi in demokratizaciji Slovenije je to udbovsko diaboličnost najbolj uspešno uvedel v delovanje slovenske politike Milan Kučan – slovenski samostojnosti in demokraciji najnevarnejši novejši slovenski komunist.
Milan Kučan, s svojim diabolično stalinističnim klanom, je smrtno nevaren za slovensko samostojnost in demokracijo zlasti zaradi tega, ker podaljšuje prikriti diabolični – stalinizma v Sloveniji, tudi tako da onemogoča desno opozicijo z umazanimi medijskimi podtikanji in s prilizovanjem Zahodu, predvsem Evropski skupnosti (EU). Največkrat to počne z obljubo, da si bo slovenska leva politika prizadevala za čim bolj povezano jugovzhodno regijo EU, v bistvu za novo Jugoslavijo, v kateri bo tudi Slovenija. Zaradi tega sta Kučan in njegov klan predlagala za eno od komisark EU neko žensko iz Švice, čudno žensko, ki ni bila “nikoli pri udbi”. In prav to “neizpodbitno” dejstvo, da je bila sano na uradno priznanem spisku udbovcev, ne pa tudi pri udbi, je neskončno razveselilo politični vrh EU, tako iz vsega srca navdušen za ustanovitev nove Jugoslavije. Če sploh kdo to lahko stori, bo Marta Kos gotovo to storila – povezala bo balkanske bratske države v novo – jugovzhodno regijo EU. Z vso komunistično in – le napol udbovsko – odgovornostjo Kučanovega klana, bo priključila novi balkanski zvezi tudi – prelepo in vsaj uradno še vedno samostojno in demokratično – Slovenijo, deželo na sončni strani Alp. Ponosno bo Marta Kos vrnila Slovenijo v novo, tretjo Jugoslavijo, politično zelo po okusu vrha Evropske skupnosti (EU).
