Piše: Tamara Lubarda, Ljubljana
V muzeju Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve smo poslušali zanimivo in zaradi avtorjevega konfiguracijsko utemeljeno podkrepljenega nazorskega govora, v katerem se ni izognil tistemu, o čemer si režimski pripadniki sploh ne upajo razpravljati tiskovno konferenco, na kateri pa smo bili “medij” tudi poslušalci, ki smo kar zastrigli z ušesoma.
Zamolčana stran je pomenljiv naslov tretje tovrstnih odmevnih knjig optimista akademika dr. Boštjana Marka Turka, ki je bil nedavno, in to brez komentarja, izvoljen v rednega profesorja Filozofske fakultete UL in je tudi član evropske Akademije znanosti in umetnosti s sedežem v Salzburgu, med katerimi je kar 38 Nobelovih nagrajencev in od teh jih je kar pet prejelo preteklih let nagrado kot članov te prestižne Akademije.
Knjige piše zaradi ljudi, pri čemer v napisanem kot tudi s kar izreče javno nikoli ne laže.
Za resnico se zavzema tudi eden šestih recenzentov, čeprav prihaja z Goriškega, kot pridoda: “iz istih koncev kot lažnivi kljukec, saj veste, o kom govorim…”
Profesor dr. Anton Velušček, ki je predstojnik Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, je povedal, da nam Boštjan M. Turk daje upanje. Zamolčana stran je namreč knjiga, ki razčlenjuje Slovence in socializem v 20. stoletju. S tem podira mit o komunistični Sloveniji, kajti vse na kar se s tezami sklicujejo komunisti je ena čista sama laž. Toda socializem ni isto kot socialna demokracija, kar sta dva ločena pojma tako kot sta ločeni Venera in Zemlja. Prof. dr. Boštjan M. Turk je opozoril, da smo v objem socialistične diktature padlli s koncem 1. svetovne vojne in sicer z odhodom iz Avsto – Ogrske. Zahod je slonel na pravici do zasebne lastnine, RK Cerkvi in Rimskem pravu, medtem ko je bila na Vzhodu cirilica, ki ji sicer nimamo česa očitati, vendar pa bližina turške bratovščine z naukom ‘kadija sudi kadija tuži’, slednje pa je vzrok temu, da Slovenci na vzhod ne spadamo. Toda Slovani niso manjvredni, kar je bil Hitlerjev koncept.
Internacionalni socializem in socializem sta si podala roki, zato je nastala II. svetovna vojna. Stalin in Hitler sta sodelovala. Padlo je tri tisoč nemških in tisoč italijanskih vojakov, dva ducata madžarskih orožnikov, umrlo pa je 200.000 Slovencev, kar je izguba.
“Vse kar vemo o NOB je laž in OF nikoli ni bila ustanovljena, ker so bili njeni ustanovitelji v Zagrebu pri Titu.”
Je pa nekdanja OF nezanesljive člane izročila italijanski vojaški policiji. B. M. Turk opiše, da sta v 20. stoletju najhujše zlo socializem in internacionalni socializem. Že uvodoma je obrazloženo, da pa obe različici socializma zavračata nekaj, kar je človeku naravno – domovinsko zavest oziroma domoljubje. Pravo domoljubje ni poveličevanje sebe, temveč ljubezen do svojega naroda ob hkratnem spoštovanju drugih.
Na tiskovni konferenci 18. 12. 2025 v Muzeju VSO smo izvedeli, da njegova knjiga iz založbe Društva za ureditev zamolčanih grobov (Radenci Illyricus, Ljubljana) govori o duhovnem boju s silami zla.
Avtor profesor dr. Boštjan M. Turk izpostavi, da je Knjiga Zamolčana stran uperjena zoper alianse socializmov, kajti poudarja narodno samozavest in domoljubje. Za vrednote sta se zavzemala tudi Jože Pučnik in Boris Pahor.
V kolikor bi Slovenija ostala v Jugoslaviji, bi bila naša država doslej že povsem opustošena. Vendar smo ogromno dosegli, četudi nas Evropa vzame za nekakšnega poskusnega zajca. Boštjan M. Turk je bil leta 1991 predsednik podmladka slovenskih krščanskih demokratov, danes pa je mednarodno priznan pisatelj knjig in razpravljalec brez dlake na jeziku, ker pa ne gre mimo virov, zaradi česar se ne boji morebitnih posledic. Tisti, na katere kaže pri omembi njihovih slabih del so ga že poskušali utišati, ampak knjiga Vojna za mir je prevedena v več jezikov. Zamočana stran je kot bomba, dinamit, ki premika in odstira temne plati in usmeri pravemu.
Pisec črpa iz virov in dokumentiranega gradiva, pri čemer pa mu je umetna inteligenca zgolj opora pri preverbah o razpoložljivem gradivu in je drugače ne upošteva, saj če bi jo bi mu UI ustvarila kontra knjigo, torej nasprotno temu, o čemer piše.
Od leta 1991 do 2000 so bile pod Slobodanom Miloševićem nenehne vojne, na Hrvaškem pa ta traja do 1998, kar deset let. Opomni tudi na Edvarda Kocbeka, ki je imel AVNOJ-ske spise zmotno za temelj samostojnosti, kajti Kocbek je bil ‘upanje’ na katerega je slovenska partija pristala pod vplivom jugoslovanske.
“Ampak če bi širili pesimizem, bi bilo vse eno samo pobijanje s smrtjo, brez želje po borbi.”
Boštjan M. Turk je povedal, da je bila Slovenija leta 2007 ena najbolj razvitih držav na svetu.
Čemu in zakaj smo sploh nazadovali pa razberemo tudi z Zamolčano stranjo – res obširno knjigo z 290 stranmi. Ima uvod in pet dokazno dejstvenih poglavij s skupno 44 podpoglavji, zaključkom ter opusom avtorja. Knjiga je izjemno berljiva, zaradi česar nas prav z vsakim stavkom in prebrano stranjo motivira za nadaljnje branje in zato tudi Vas ne bo pustila na cedilu.
Knjiga Boštjana Marka Turka se bere kot triler s hkratnim podajanjem izsledkov njegovega raziskovanja, pri čemer to, kar bi sicer ostalo zamolčano, utira poti do bralcev.
