Piše: Frančiška Buttolo
Jugonostalgiki – avtohtoni in priseljeni – ti strežejo po življenju, Slovenija. Celo rusofilija je že spet v modi. Zadnje mesece pa je Slovenija, pod vlado dr. Roberta Goloba, vse pogosteje deležna prefinjenih metod maščevanja oziroma revanšizma različnih jugonostalgikov.
Največkrat se to dogaja predvsem zaradi uspešne ločitve Slovenije od federativne komunistične Jugoslavije (1991), kar ji je omogočilo samostojnost in demokratizacijo. In
Oboje, slovenska samostojnost in demokracija, pa je trn v peti skoraj vseh jugonosalgikov. Zato praktično vsi sovražijo Janeza Janšo, obrambnega ministra ob osamosvojitvi, in večinoma najraje govorijo, skoraj solznih oči, kako krasno so se imeli v Jugoslaviji, kjer je bil človek človeku človek. Prav to, da je “nekoč človek nekaj veljal”, mi je pred kratkim rekel neki priseljenec z Balkana, prijazen možakar, po osamosvojitvi pri nas lastnik zelo uspešnega podjetja. Vendar pa je v resnici zelo nezadovoljen, skoraj nesrečen, ker ni več Jugoslavije, komunizma in zlasti tovariša Tita. Očitno je iz Jugoslavije v Slovenijo prinesel prav vse socialistične “vrednote”. Donosno podjetje pa si je- seveda -pridobil pozneje, po prihodu v kapitalistično samostojno Slovenijo (kamor je prišel skoraj brez vsega), ampak to očitno ne šteje.
Ne samo temu gospodu podjetniku, tudi številnim drugim smrtnim sovražnikom Janeza Janše, obrambnega ministra med osamosvajanjem Slovenije, so menda ostali od prečudovite Jugoslavije samo še komunistični ideali. Samo takrat je bilo življenje enako lepo za vse, če le niso sodil v milijon izdajalcev in notranjih narodnih sovražnikov, pač tistih, ki so jih Titovi strelski vodi pokončali na tisočih jugoslovanskih komunističnih tajnih morišč in, v Titovih koncentracijskih taboriščih, zaporih, na begu prek meja, zavarovanih z najboljšimi strelci JLA, pod streli udbe v tujih državah, kamor so se nekateri umaknili pred Titovo nasilno jugoslovansko oblastjo.
Ampak v Sloveniji iz dneva v da več jugonostalgikov, avtohtonih Slovencev (večinoma potomcev pomembnih komunistov) in priseljencev z Balkana, krmilo vlade dr. Roberta Goloba vse bolj usmerja v novo komunistično ureditev. Na prvi pogled se morda zdi, da gre vladi le za prilagajanje političnim smernicam EU. Ko pa pobliže pogledamo na ukrepe in zlasti na njene še neuresničene projekte ali cilje, kmalu ugotovimo, da si ta vlada prizadeva samo še za popolno balkanizacijo Slovenije po komunističnem jugoslovanskem vzoru.
Gre predvsem za dvoje, za zrušitev samostojnosti Slovenije in za njeno čimprejšnjo vključitev v neko novo balkansko zvezo, menda v novo jugovzhodno regijo EU, ki bo v resnici nova – zvezna – država Jugoslavija. Da, sedanja vlada ima samo dvoje ciljev: zrušitev samostojne Slovenije in preoblikovanje njene demokratične ureditve v socialistično, v resnici pa komunistično. Nič zato, če je na prvi pogled stranka Svoboda bolj liberalna , v njej so številni bogataši, ki so skoraj vsi obogateli z državnim denarjem, ne pa z odičnimi rezultati dela v svojih lastnih podjetjih. Pravi podjetniki pa so bliže desnim strankam SDS in NSi, tudi nekaterim manjšim. Še več pravih podjetnikov in pravih kmetov pa ne podpira nobene stranke, ker h komunistom nočejo, k desnim pa si ne upajo, v strahu pred komunističnim maščevanjem. To, komunistično “raso” namreč še predobro poznajo iz pripovedovanja svojih prednikov.
In zato je Slovenija trenutno na strašnem prepihu zgodovine, grozi ji še en nov vihar, že spet vihar razbojniškega komunizma. Če se proti njemu slovenski državljani, avtohtoni in priseljeni, ne bomo postavili v kar največjem številu, potem v resnici gledamo samostojno in demokratično Slovenijo v njenih poslednjih izdihljajih. Prav veliko časa za preprečitev njenega komunističnega konca, morda poslednje slovenske tragedije, pa nimamo več. Zlepa in zgrda nas jugonostalgični komunisti vse bolj onemogočajo, zlasti tako, da nas oddaljujejo od naših demokratičnih pravic, še najbolj pa na področju uresničevanja demokracije.
