14.2 C
Ljubljana
ponedeljek, 20 maja, 2024

(PISMO BRALKE) Enotnost ali razpoka v Kučanovem raju …

Piše: Frančiška Buttolo

… kot glavno sporočilo  govora predsednika vlade dr. Goloba na sinočnji državni proslavi.

Sinoči smo v svečanem govoru dr. Roberta Goloba, predsednika vlade, večkrat slišali poziv k ENOTNOSTI. In prav je tako. Saj smo praznovali Dan samostojnosti  in enotnosti.

V tem svojem članku pa bom – v nekoliko bolj v veselem,  prazničnem, slogu, napisala nekaj tudi o tem, kako bi, kljub zaskrbljenemu pozivu predsednika vlade, naj v Sloveniji  “čuvamo bratstvo i jedinstvo” vseh narodov in narodnosti, tudi če smo del avtohtone  slovenske manjšine, predvsem pa tudi če je iz dneva v dan globlja  razpoka v Kučanovem raju ali klanu. Zaradi nje še nikakor ni ogrožena celovitost Slovenije in slovenske avtohtone manjšine, niti enotnost vseh drugih narodov  in narodnosti.

Naj začnem z besedami iz  osrednjega slovenskega komunističnega glasila “Slovenci se namreč oborožujejo”, ki so objavljene v članku Slovenci, k orožju! kot komentar nekega N’toko v Mladini (22.13.2023, Žive meje).

Že vedo, kaj in o čem pišejo v Mladini,  glasilu delavskega (antikapitalističnega) Kučanovega klana in njegovega partijskega komiteja Mirovni inštitut. Po strašnem  poboju  na Karlovi univerzi v Varšavi, bo treba puščati več krvi avtorjem protikomunističnega sovražnega govora v naših (komunističnih)  demokratičnih medijih, vseh, razen  enem od, ki ga ima Janša za talca.

Zato mladina pokaže na Janšev članek, ki opozarja, da smo  Slovenci ogroženi. Ta Janšev članek naj bi temu slovenskemu osamosvijitelju, edinemu sedanjemu slovenskemu protikomunističnemu

 državniku, “pomagal”, da bi ga Kučan, prvi in največji komunist v Sloveniji po  Titu, lahko še  enkrat zaprl. Tokrat bi se to  lahko zgodilo zaradi Janševega sovražnega govora, njegovega poziva k orožju.To bi bilo  še posebno mogoče zdaj, ko imamo na oblasti Kučanovo Svobodo, polno  sinov in hčera starejših, tudi že pokojnih, prvorazrednih tajkunov  (vseh iz prvorazrednega  komunističnega delavskega razreda).

In Mladina ima prav. Moramo čuvati enotnost, kajti pod oblastjo Svobode  je prav vse mogoče. Le kdo  naj se zanese na slovensko  državno oblast takšne Svobode, pred katero  ni nič več varno, kot da smo dežela samih konjskih in kravjih tatov, da je ni tako velike štale na Slovenskem, ki v kateri ne bi bila  glavni gospodar prav Svoboda, še zlasti njen damski del,  vključno s Kučanovim klanom, štalo vseh štal.

  Še prav posebno pa se v Sloveniji ni mogoče zanesti na predsednico države, ki verjame (morda pa si tudi želi, tako kot že skoraj vsa jugonostalgična  Primorska), da je v resnici Italija naša, slovenska, domovina – ne le Primorske in Notranjske, vse do Logatca,  temveč kar do Ljubljane, kot med drugo svetovno vojno. Ni znano, od koga se je predsednica “nalezla” tega svojega prepričanja, znano pa je, da je bil ruski predsednik Putin, skoraj družinski prijatelj lastnikov Ruske dače, nekoč najtesnejši družinski prijatelj razvpitega italijanskega predsednika Berlusconija, dobesedno zaljubljen v Italijo. Neverjetno, a v Sloveniji je vse mogoče, saj je slovenska mafija že skoraj povsem dorasla italijanski in ruski. Vsaj tako “se govori” v slovenski boljši družbi, ne med “folkom”. Ampak Mladina o tem ne sme pisati. In tako je tudi prav.  Saj bi bil to prvovrsten sovražni govor.

Predsednica Slovenije pa očitno tudi ve,  ker je razgledana gospa, da so se italijanski vodilni fašisti (med italijansko okupacijo nastanjeni pri najimenitnejših ljubljanskih družinah, s sinovi  v elitnih komunističnih revolucionarnih štabih) prav lepo vključevali (predvsem z ovaduštvom) v komunistično revolucionarno obračunavanje Titovih vosovcev in drugih likvidatorjev s slovenskim protikomunističnim in protirevolucionarnim  izkoriščevalskim razredom (s katoliki, “kapitalisti”, kmeti, Romi, meščansko inteligenco itn.). In zakaj se ne bi zdaj, namesto na Balkan, v “je..no”  nastajajočo Jugovzhodno regijo EU (nekakšno novo Jugoslavijo, kot si misli predsednica), za katero bo menda  poslej delal celo bivši predsednik Borut Pahor, raje kot nekdanji Jugoslaviji, gotovo komunistični, “priključil’ Italiji? Vsaj nekdanji, okupirani del Slovenije, naj bi ponovno prišel pod Italijo – kapitalistično in s skoraj skrajno desno vlado, brez komunističnega boja  proti  izkoriščevalskim mafijam?  Naj le pride, ta del Slovenije,  skupaj s slavnim jugonostalgičnim Sabotinom z napisom Tito, ves pod Italijo. Andiamo! Navsezadnje, saj je tudi Italija v EU?!

 Kako bo Svoboda odpravila  razpoko v Kučanovem klanu ali raju, še ni znano. Morda že spet tako,  da bosta obe strani v klanu – jugoslovanska in italijanska – skupaj, še enkrat, zaprli Janeza Janšo.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine