Piše: Frančiška Buttolo, Ljubljana
Napisano takoj po koncu državne proslave (25.4.2025)
Zakaj je bila letošnja proslava ob dnevu OF posvečena Francozom oziroma njihovim žrtvam nacizma, mi ni povsem jasno. Vsekakor pa sem bila nad njo navdušena.
Ne, ni bila posvečena Slovencem niti ni bila narejena v čast dnevu, ko naj bi bila 27. aprila 1941 v prazni sobi Vidmarjeve vile v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta (OF).
Ustanovili naj bi OF v veliki večini Titovi komunisti, tedaj že dve leti navdušeni podporniki pakta Hiter – Stalin, tako da so z odporom v Sloveniji raje počakali do Hitlerjevega junijskega napada na Stalinovo Sovjetski zvezo. Ti silni prijatelji zloglasnega pakta so pošteno komunistko Angelo Vode, nasprotnico tega gnusnega pakta, hladnokrvno nagnali iz svoje hitlerjevsko-staliniske partije (Kidrič, Tomšičeva in Leskošek). Da, ta pakt je za slovenske komuniste veljal v resnici vse do 22. junija 1941. Takrat pa je v Sloveniji res prva revolucionarno komunistična puška (imenovana partizanska) pokončala prvo nesrečno žrtev komunistične Titove in Stalinove revolucije v deželi na sončni strani Alp. Ni pa ta partizanska prva puška še hotela pokončati kakega okupatorskega napadalca.
Ne, tokrat ni bila posvečena Slovencem proslava OF v čast častilcem pakta Hiter-Stalin. Golobova oblast je z njo počastila skoraj samo Francoze, ker se sedanji predsednik vlade menda dobro razume s predsednikom Francije. No, so tudi drugi razlogi. Na primer, Slovenci smo zaradi komunistične revolucije že skoraj izumrli. Priseljenim ilegalnim migrantom z Balkana, Afganistana, Sirije in še bogve iz katere države, pa slovenske proslave tako in tako ničesar ne pomenijo, pa naj bodo še tako komunistične. Francozi pa bodo morda dali kako medaljo dr. Robertu Golobu, da bo lahko po upokojitvi prejemal petkrat večjo pokojnino od navadnega profesorja – za 40 let dela. Da, lepa je bila proslava v čast Francozom.
Lep je bil tudi govor mag. Urške Klakočar Zupančič. Bila je prava francoska partizanka, zelo podobna tisti v televizijski komediji “Alo, alo”, v kateri je neka partizanka vse samo enkrat povedala, potem pa streljala. Gospa govorka, očitno poglobljena v svojo najnovejšo pobožnost (zakaj pa ne, če je priložnost!) je v govoru – med svojo hvalo Osvobodilni fronti podpornikov pakta Hitler-Stalin, pozneje pa “koscev” v genocidu slovenskih katolikov – ukazala tudi minuto molka v čast pokojnemu papežu rimsko katoliške cerkve. Ganljivo. Do solz srhljivo.
Res, nocojšnja proslava v čast domnevnim udeležencem (ali njihovim duhovom, če smo že pri pobožnost slavnostne govorke?) v prazni sobi Vidmarjeve vile na fiktivnem sestanka OF 27. aprila 1941, je bila ena najboljših, kar smo jih do zdaj videli v Sloveniji. Ne, ni bila nocojšnja proslava posvečena Slovencem, gotovo tudi zaradi tega, ker je pod vlado dr. Roberta Goloba ponovno iz dneva v dan več smrtnih žrtev komunizma, tokrat zaradi njegove – Golobove – komunistične zdravstvene diktature. Na primer, njegov minister je v hipu izbrisal vse čakajoče na Godota – namreč na spisku za specialne zdravstvene preglede. Moral je to storiti, Golobov minister, ker je iz dneva v dan več mrtvih slovenskih državljanov (predvsem Slovencev, ki med starimi v Sloveniji še vedno prevljadujemo) za vlado dr. Goloba edino upanje, da bodo dobili Golobovi kulturni “koritarji” petkrat večje pokojnine od običajnih profesorjev in doktorjev z več kot 40-imi leti poučevanja. Pa tudi vse večjemu številu potomcev morilcev v povojnih pobojih bo potrebno povečati pokojninske dodatke. Saj bi dr. Golob stare upokojence pokončal z evtanazijo, kot mu je vljudno, a z ljubeznijo do mrtvih upokojencev, svetovala komunistična predsednica vlade, pa se, strahopetci, ne pustimo evtanazirati. Mene je obiskala policija zaradi sovražnega govora proti komunizmu menda samo zato da bi me kap, ko bi doma, pozno popoldne, ob nepričakovanem zvonjenju stanovanjskega zvonca, odprla vrata in zagledala uniformiranega in oboroženega policista, ki je prišel, da bi me – zelo nevarno osebo – identificiral.
Da, samo zato, ker dr. Golob potrebuje denar za nagrade svojim političnim prijateljem in podpornikom, nima drugačne izbire, kot da s predolgimi čakalnimi dobami za specialne zdravniške preglede načrtno pobija stare upokojence. Edino tako lahko dr. Golob “sprosti” čim več denarja v zdravstveni in pokojninski blagajni. Samo zato je dr. Golob, seveda tudi on komunistični revolucionar, tako kot njegovi partijski vzorniki, prisiljen izvajati genocid nad starimi in bolnimi Slovenci, da bi lahko z denarjem, ki smo ga v preteklosti prigarali upokojenci (zdaj prepogosto brez zdravnika in nujne zdravstvene ter vsakršne druge varnosti in oskrbe), lahko podkupil svoje politične – seveda komunistične – elitne podpornike v partijski kulturi in se zlasti številne potomce, klavcev v povojnih pobojih in na visokih partijskih položajih v Jugoslaviji, ki še vedno prejemajo različne borčevske dodatke in vsepovsod uživajo najdražje privilegije. Mora jih dr. Golob drago placevati vse te partijske potomce, ker bo drugače – namesto njega – na prihodnjih volitvah zmagal kak drug komunist, na primer neki občudovalec revolucionarnih komunističnih “narodnih” herojev iz okolice Kočevskega povojnega morišča nedolžnih žrtev.
Res, ni mogel dr. Golob na proslavi hvaliti dobrega življenja v Jugoslaviji in Sloveniji, ki naj bi nam ga priborili revolucionarni komunisti z genocidom nad katoliki (katoliki so bili meščani, katoliki so bili kmetje, katoliki so bili domobranci, katoliki so bili največji intelektualci, pa duhovniki, jasno – ah, Kardelju se je skoraj zmešalo, saj je bil tako rekoč ves slovenski narod katoliški!). Prav utrujen je bil Kardelj od svojih ukazov, naj komunisti pobijejo čim več katolikov, in na čim bolj prikrite ali zahrbtne načine. Govorki na nocojšnji proslavi pa vsekakor ni mogoče očitati, da je bila v govoru premalo ponosna na krvoločne slovenske revolucionarne komunistične junake in – po vojni – veljake.
Dr. Golob pa se je nocoj na proslavi v čast Francozom oziroma njihovim žrtvam nacizma, ne pa Slovencem, pač delal Francoza. Ne gre mu dobro od rok vladanje. Francozi pa bodo veseli te proslave OF, še posebno zaradi tega, ker Angleži, kot smo videli v televizijski nadaljevanki “Alo, “alo!”, nimajo pretirano v čislih francoskih komunističnih upornikov proti nacistom, še zlasti pa ne komunističnih upornic – kar precej podobnih nocojšnji slavnostni govorki.
