Piše: Frančiška Buttolo, Ljubljana
Bog nam daj, tudi Slovencem in Sloveniji, da bi imeli čim več politikov, kot je v dr. Alice Weidel in čim več vplivnežev v medijih, kot je gospod Elon Musk!
Bojim pa se, da v Sloveniji ne bosta nikoli priljubljena, ker imajo stari slovenski – Titovi – komunisti še vedno Titove revolucionarne komunistične vrednote in neusahljivo ljubezen do palestinskega terorizma. Terorizma tiste vrste, ko gospa z otrokom joče pred novinarjem, kako hudo je njeno družini zaradi vojne ko pa jo novinar vpraša, ali bi izpustila izraelskega talca, ki ga ima zaprtega v kleti, odločno odgovori, da nikoli.
Potomci Titovih komunistov, skoraj vsi, so predvsem zelo podobni svojim komunističnim prednikom, le da so bolj leni, bolj pohlepni ter povsem brez srca in vesti, ko gre za njihov odnos do politične konkurence. “Smrt janšizmu!” (Seveda Janezu Janši in vsem ki ga podpiramo. Saj drugače te svoje kričaške svinjarije niti ne bi neprestano ponavljali. Pač ne prenesejo politične konkurence na desni sredini.) Enotirni politični sistem je zanje alfa in omega vsakršne demokracije. Kar zadeva voditelje takšne ali drugačne desne opozicije in mnenjske voditelje, ki jih podpirajo, pa bi jih slovenski novi komunisti, s sorosovsko ideologijo, najraje takoj postavili pred zid. Ker ogrožajo revolucionarno sorosovsko komunistično “demokracijo”. Brez najmanjšega dokaza zahtevajo slovenski sorosovski multikulturni globalisti, dobesedno sfanatizirani, izgon iz politike vseh najboljših svetovnih in evropskih politikov in njihovih pomembnih podpornikov na politični desnici. Tako jih – brezvestno – tudi življenjsko ogrožajo, tako kot tudi vse njihove družine.
Pa vendar Slovenija propada. Ker s Komunisti na čelu ne more preživeti. Stari, Titovi komunisti, so vsakemu Slovencu, da bi postal član “partije” ali pa “udbe”, diskretno obljubili visok položaj, odlično plačo in prvovrstne privilegije, neglede na izobrazbo, znanje, poštenost, delavnost in humanost. Samo, če bo “njihov”. Saj je bil znan celo komunistični izrek: “Samo da je naš, tudi če nima šol.” Da, takšna je bila najvišja komunistična vrednota, samo, da je naš. Če to ni levi fašizem? Je pa ta, komunistična, vrednota boljša od tradicionalnih meščanskih in kmečkih, v glavnem krščanskih vrednot, ki so postavljale na prvo mesto dolgotrajni študij, odpovedovanje veseljačenju in zapravljanje na zabavah. Kakšna vrednota pa je sploh to, da je potrebno samo trdim delom, ne pa samo s privilegiji dosegati večje poklicne uspehe! Zato slovenski – stari Titovi in mladi Sorosovi – komunisti gotovo nikoli ne bodo navdušeni nad garači kot sta dr. Alice Zeridel in gospod Elon Musk. Pa naj se običajen tradicionalni evropski demokrat še tako začudeno vprašuje, od kod slovenskim komunistom sploh pogum, da kritizirajo pomembne desne politike in javne osebnosti, ki jih podpirajo.
Od kod jim strah vzbujajoči pogum, da sejejo smrtno sovraštvo do ljudi, kot je gospod Musk, pa da mu oporekajo celo pravico do njegovega političnega aktivizma, prav plahega in s skromnimi skromnimi sredstvi, vsaj v primerjavi s milijardami, ki jih v odprto družbo marksističnega multikulturnega globalizma vlaga glavni zahodni komunist Soros. Ali zato, ker za komunizem ne smejo veljati pozitivne vrednote? Vsaj takšen se zdi odgovor sorosovskih levih fašistov ali novih komunistiv. Domnevam pa, da slovenski novi – Sorosovi – komunisti črpajo pogum za tolikšni levi fašizem iz svojega “svetega” prepričanja, da bi oni – novi komunisti – gotovo z lahkoto “likvidirali” svoje sodobne desničarske kapitalistične politične konkurente, kot sta npr. dr. Alice Weidel in Elon Musk, če so v drugi svetovni vojni (in še zlasti po njej!) njihovi “herojski” komunistični predniki tako uspešno “likvidirali” ali pa pregnali iz države skoraj vse slovenske vodilne desne politike in tudi nekomunistične (v glavnem katoliške) kapitalistične meščane in najbogatejše kmete. Na tisoče in deset tisoče! Samo hoteti je treba! In slovenski Titovi komunisti so imeli voljo
In tudi novi Sorosovi, jo imajo. Izkoreninili bodo, do zadnjega, vse desničarske “elemente”, ki jih je kakorkoli mogoče – čeprav z lažnimi obtožbami – obdolžiti fašizma in nacizma.
Gotovo slovenski stari in novi komunisti črpajo pri obsodbah javnih osebnosti, kot je gospod Musk, svojo “moralno” moč tudi iz dejstva, da so za svoje krvave komunistične revolucionarne zločine prejeli visoka domača in tuja odlikovanja. Večina njihovih žrtev pa še zdaj ne sme biti kulturno pokopana. Moj Bog, če zgodovina slovenskih komunistov ni neizčrpni izvor vseh “najvišjih” vrednot samega Satana.
