Piše: Jože Likar
Leta 1869 je Nečajev napisal katekizem revolucionarja, v katerem je opisal svojo vlogo: Revolucionar je vnaprej zgubljen človek. Nima posebnih interesov, zasebnih zadev, čustev, osebnih vezi, imetja, še imena nima. Vse v njem je posvečeno eni sami stvari in nobeni drugi, eni sami misli, strasti – revoluciji. Na dnu svojega bitja, ne samo v besedah, ampak v dejanjih, je pretrgal sleherno povezavo z javnim redom in z vsem civiliziranim svetom, z vsemi zakoni, manirami, družbenimi konvencijami in moralnimi načeli tega sveta. Revolucionar je njihov neusmiljen sovražnik in živi naprej z enim samim ciljem, da bi jih čim prej uničil. Revolucionar se ne vtika v politični in družbeni svet, v kultivirani svet in živi samo v veri v njegovo najpopolnejše in najhitrejše uničenje. Ni revolucionar, komur se smili kar koli na svetu. Vso to ogabno družbo je treba razdeliti na več kategorij. Prva obsega vse tiste, ki so obsojeni na takojšnjo smrt. V drugo kategorijo sodijo vsi tisti posamezniki, ki jim je dopuščeno začasno živeti, da bi s svojimi pošastnimi dejanji potiskali ljudi v neizogibno vstajo.
Malikovalci titoističnega apartheida, ki so nam ugrabili demokratično Slovenijo delujejo popolnoma v skladu s katekizmom Nečajeva! Večina volivcev je na demokratičnih volitvah vzpostavila tako vlado, ki bolj kot ustavo, spoštuje udbo-mafijska pravila, ki jih je vzpostavil tajni uradni akt rajnke Titove Jugoslavije. Avantgardi delavskega razreda je dovoljeno vse! Spletkarjenje, ropanje, diskreditiranje in likvidiranje vsakogar, ki se z njimi ne strinja. »Kdor se z nami ne strinja, mora umreti« je prakticiral že Lenin, ki je utemeljil prvo diktaturo proletariata. Žrtev takih blodenj je bilo sto milijonov ljudi! Naši sedanji oblastniki mislijo, da so te ideje tako lepe, da so vredne teh žrtev in bi za svojo oblast uničili državo in slovenski narod.
Skorajšnja predsednica Pirc Musarjeva govori o Janševem nahrbtniku. Njen tovor in tovor njenega moža bi morala prenašati karavana himalajskih šerp, če bi pravna država resnično delovala. Glede na to, kdo vse se je gnetel okoli nje pred volitvami in zvečer po volitvah, je lahko vsakomur jasno kako »povezovalno« bo delovala kot predsednica. Ampak volilni glasovi odločajo! Skoraj polovica Slovencev pa na volitve sploh ni šlo! »Temeljito spremeniti značaj slovenskega naroda!« To je bil cilj OF, ki ga je med njene cilje uvrstil nesrečni Edvard Kocbek. Desetletno pranje možganov daje rezultate. Odgovornost za tako stanje pa nosijo tudi tisti, ki na volitve ne hodijo. V njih se izpolnjuje Izaijeva prerokba, ki pravi: Poslušali in poslušali boste, pa ne boste doumeli! Gledali in gledali boste, a ne boste videli. Otopelo je namreč srce temu ljudstvu. Z ušesi so težko slišali in zatiskajo si oči, da ne bi videli, da ne bi z ušesi slišali, da ne bi v srcu doumeli in se spreobrnili. Blagor pa vašim očem, ker vidijo in vašim ušesom, ker slišijo… Jezusove besede so še kako aktualne v naši domovini še danes!
Slovenski narod je v svoji zgodovini prestal že marsikaj. Tudi vladavino ponosnih naslednikov komunistične partije bo, vendar ne brez škode! Vsake volitve so prilika za popravni izpit, zato: »Pogum, pogum vse ljudstvo v deželi!«
Močí, močí mi daj moj Bog!
Da, ko napade me obup,
Ne vklonim silam se nadlog,
Jim stanovitnost stavim vkljub.
Močí, močí mi daj moj Bog!
Tak krepke kakor zid gorá,
Da, če se ruši svet okrog,
Propast me najde še možá!
Verzi Simona Jenka naj bodo vzpodbuda vsem poštenim državljanom Slovenije, ki se s svinčenimi časi ne morejo sprijazniti.
