Piše: Franc Bešter, Zg. Besnica
V zadnjem članku sem se ukvarjal s smrtonosnostjo racionalizma – kuge naše dobe, in zakaj je ona povzročila tudi milijone fizičnih smrti. Tega vedenja o njej ne bi imel brez knjig RŽVB, v katerih pa je poudarek na duhovni smrti, ki jo povzroča. Pisal sem že, zakaj, na kakšen način: s postavljanjem Razuma na prvo mesto (v srcu, na mesto, ki pripada Bogu) človek na to mesto postavlja tudi sebe, kar pa je oblika ponavljanja izvirnega greha, zaradi katerega je prvi človek izgubil raj – ta izguba simbolizira duhovno smrt. Postavljanje razuma na to mesto pa povzroča okuženost z racionalističnim znanjem: »Če te kdo zapelje z racionalističnim znanjem, ki temelji na načelih tega sveta, se bo v tebi ugnezdila kača (satan)«. V izvirni greh je človeka zapeljala kača!
Komunistična revolucija: sprožila jo je partija, ki je izkoristila vojno stanje, v namen osvojitve monopola oblasti. S tem je izzvala kontrarevolucijo, kar partije ni presenetilo, saj je imela doktrino razrednega boja. V tem boju, ko je spretno izkoristila tudi »boj proti okupatorju, za svobodo naroda«, je tudi uspela in kot posledica te zmage so takoj po vojni sledili masovni poboji (»gorje premaganim«!). To dogajanje med vojno je danes dokaj dobro raziskano, o njem so bile napisane številne knjige. Mislim pa, da ga je treba osvetliti še širše, z metafizičnih vidikov. Iz njih pa npr. sledi, da »se vse dogaja po božji volji«. Po neki višji Volji se je torej odvijalo tudi vse to dogajanje, ki je privedlo komuniste na Oblast. Ta oblast jim je bila torej v končni fazi dana »od zgoraj«, se pravi od najvišje, absolutne Oblasti.
Ali so potem takrat po tej Volji tudi tisoči pobitih popadali v razne kočevske in druge hude jame? Vsekakor iz te resnice sledi tudi to. Govorijo pa tudi njihove izkopane kosti, ki se prekladajo sem ter tja in zaman čakajo na dostojen pokop. Le-temu se leva oblast vztrajno izmika, mislim, da tudi zato, ker je zmagovita komunistična stran legitimnost svoje oblasti desetletja gradila tudi na tem: da »so bili na pravi strani zgodovine«, nasprotniki so bili »narodni izdajalci«. Dostojen pokop bi bil neke vrste priznanje zločina in legitimiranje »izdajalcev«. Današnja levica tudi zato noče obsoditi komunizma oz. njihove zločine izenačiti z nacističnimi. V ozadju je vseeno tudi dvoje različnih ideologij, Chantal Delsol bi rekla, da »ukoreninjenost« (nacizem) in »emancipacija« (komunizem).
Ideologija: domobranske žrtve moramo vsekakor imeti za žrtve racionalistične ideologije. Bog pa človeka poučuje tudi skozi dogodke, tudi skozi dogajanje v zgodovini. Ali jih morda ni dopustil tudi zato, da bi nas opozoril na smrtonosnost racionalizma?
