Piše: Tone Kuzma, Polhov Gradec
To, da del zaposlenih na Ministrstvu za kulturo zaradi političnih preferenc namerno ovira delo novega vodstva, je dejstvo, da ne gre za upor proti ministrici, ampak za upor proti osnovnim načelom javne službe.
Javni uslužbenci niso plačani zato, da izbirajo, kateri demokratično imenovani minister jim je všeč in kateri ne. Njihova naloga je strokovno, zakonito in učinkovito izvajanje nalog države ne glede na to, ali na čelu resorja sedi politik leve, desne ali sredinske usmeritve. Kdor tega ni sposoben sprejeti, je zgrešil poklic.
V Sloveniji se prepogosto ustvarja vtis, da so nekateri uradi postali politični fevdi, kjer del zaposlenih razume ministrstvo kot svojo zasebno utrdbo. Ko pride novo vodstvo, se začnejo pasivna agresija, zavlačevanje postopkov, skrivanje za birokratskimi izgovori in notranje nagajanje. Takšno ravnanje ni izraz profesionalnosti, ampak zloraba položaja in zaupanja davkoplačevalcev.
Posebej problematično je, če so posamezniki prepričani, da jim delovno mesto pripada ne glede na rezultate dela. Davkoplačevalci financirajo ministrstva zato, da služijo javnemu interesu, ne pa političnim omrežjem, interesnim skupinam ali ideološkim projektom. Vsak evro, porabljen za neučinkovitost, je evro, ki manjka za kulturo, šole, zdravstvo ali pokojnine.
Rešitev ni politična čistka, ampak dosledna odgovornost. Potrebni so jasni cilji, merljivi rezultati, redne ocene uspešnosti, notranje revizije in disciplinski postopki v primerih dokazljivega namernega oviranja dela. Kdor svoje delo opravlja strokovno in korektno, nima razloga za strah. Kdor pa misli, da lahko na račun varne javne službe vodi politične bitke iz pisarne, mora nositi posledice.
Državna uprava ne sme biti servis ene politične opcije. Biti mora servis državljanov. Če se kje pojavi organiziran odpor proti zakonito imenovanemu vodstvu zgolj zaradi političnih razlogov, mora vodstvo odločno ukrepati v okviru zakonov in pravil javne službe. Demokracija namreč ne pomeni, da volitve veljajo samo takrat, ko so rezultati po volji birokracije.
Slovenija potrebuje manj političnega aktivizma v uradih in več profesionalnosti, odgovornosti ter spoštovanja do ljudi, ki te urade financirajo s svojim delom in davki.
